Porodnišnica Ptuj, izkušnje
Čez dober mesec in pol me čaka moj prvi porod. Lepo bi prosila, če mi lahko napišete tiste, ki ste rodile v Porodnišnici Ptuj kakšne so vaše izkušnje. Namreč; glede na moj kraj bivanja prideta v poštev le Mb ali Ptuj, vendar v Mb najbrž ne bom šla, saj imajo ultivo in epiduralno na voljo le dopoldan. Na Ptuju naj bi bila ultiva na voljo ves čas, vendar sem slišala in zasledila da pa potem v praksi ni tako?! Prosila bi za vaše izkušnje glede tega in odnos babic, na oddelku, itd.
Hvala
Moja kolegica je rodila tam in bila zelo zadovoljna. Sicer naj bi imela babica nekaj brezveznih pripomb (češ, “daj pa res še ni nič hudega”, ona pa je imela že kar hude in boleče popadke in je rabila prej sočutne besede kot pa neko pametovanje). Se ji je pa dopadlo, da je bil partner lahko ob njej res veliko, pravzaprav mislim, da je lahko celo spal pri njej in ji tako res veliko pomagal (pa niimela kake privatne sobe, le frej je bilo in so potem kar dovolili).
Ja lepo to. Pa bi mogli te tak zaračunati bivanje tudi njemu 🙂 Ni čudno, da je ftujska bolnica tak v rdečih številkah, če pa se ne grejo kamen na kamen palača. Pa brez zamere 🙂
V ostalih porodnišnicah ne dovolijo . Kar lepo zaračunajo sobivanje tudi partnerju – dnevno.
Tudi imam prijateljico, ki je rodila v ptujski porodnišnici – brez težav, ker je imela partnerja tudi skozi zraven. Ni bilo časa za pametovanje babice, da ni še tak hudo, ker je bilo, ker je bila mala po tretjem potisku že veni 🙂
popadkov, je sledila sekcija, otroka komaj rešili, mene dobesedno prerezali na pol. Da o komentarjih babic (dala skozi dve izmeni) ne govorim, od tega, da naj malo potrpim, do tega da sploh ni tako hudo, pa da mali še ni pripravljen, do nasvetov možu, naj gre malo na zrak, naj gre na pivo…..no ko je može res šel, ni žel ne na zrak, ne na pivo, pač pa direkt po zdravnika, ki je prišel in naredil tak halo…
No po sekciji, na porodnem, so mi pa očitali moževo aroganco, koleričnost…..češ da bi babice itak prej ko slej poklicale zdravnika.
Aja, mali je imal 2x zavito popkovino okoli vratu, zato ni mogel ven, ne kar sem jaz premalo sodelovala, kot so govorile babice.
No, jaz imam slabe izkušnje z MB porodnišnico. Zato sedaj razmišljam o Ptujski.
Saj ne rečem, na koncu so bili vsi prijazni in res ne bi mogla reči, da je bil kdo nesramen. Vsake besede pa tudi ne rabimo na vago dajat. Verjetno tudi ni bila tako mišljena, kot smo jo me, ki smo bile v stiski in stresu, dojele.
Moj prvi porod je bil ena velika polomija. Od tega, da sem se več mesecev intenzivno psihično pripravljala, vse postopke do potankosti naštudirala, prebrala milion porodnih zgodb in si naredila porodni načrt, ni ostalo nič!
Celo nosečnost sem govorila, da hočem roditi na štirih, ker se ženska potem boljše odpira in vse, pa so me na koncu tako dolgo pustili na miru, in ni bilo nikogar blizu, dokler se nisem vlegla na posteljo. Sledilo je 5 ur mučenja, dve uri predihavanja tiščavnikov (!), ugotovitev zdravnice, da se po devetih urah v porodni sobi nisem odprla za več kot slabih 5c in da imam na materničnem vratu zateklino, ki verjetno ne bo šla vstran. Sledil je carski rez.
Moja kritika je, da me nihče ni poslušal. Ko sem babici povedla, da se ne nameravam vleči na posteljo je odšla in je ni bilo blizu več kot uro. Potem je spet prišla pogledati in me vprašala, če se bom končno vlegla. Ko se nisem, je spet ni bilo blizu. Vmes so me še gibalno omejili s CTGjem, na katerega sem pristala pod grožnjo, če se zavedam, da s tem, ko ga odklanjam, škodujem svojemu otroku. Katera mama bi potem še rekla ne? No, ampak prav ta CTG je babicam dopuščal, da se niso rabile brigati za mene. Čeprav gledano za nazaj, bi lahko bila prikljopljena manj časa in se potem vmes gibala, ker je srček mojemu dojenčku čisto lepo bil in po mojem ni bilo potrebe, da sem celih 9 ur priklopljena. Ampak potem bi pač moral nekdo večkrat priti pogledati…Skratka, imeli so srategijo, ki ji moja neizkušenost ni bila kos.
No, na koncu sem le ležala in se od trenutka, ko sem se vlegla, več nisem odprla za niti cm. Babice so mi med tem ročno raztegovale spodaj vse, da sem mislila, da me bodo raztrgali pri živem telesu. Tudi to ni pomagalo. Državo sem zato stala okrog 3000 EUR (nekje toliko je potem stal CR in hospitalizacija). Do tega stroška pa po mojem ne bi prišlo, če bi se kdo malo bolj potrudil. In po mojem bi se lahko!
Jaz bi se absolutno odlocila za mb. Ce gre za nohte imajo tam intenzivni oddelek, veliko bolj izkuseno osebje in vec opreme. Ce gre vse po planu je seveda lusno, da si v eni mali porodnisnici, skoraj edina na oddelku, komot, vsi prijazni… ce pa se zakomplicira in je treba otroka potem se odpeljati v mb ali zdravnica narobe presodi, ker takega primera se ni imela… meni to odtehta. Raje sem na tekocem traku v rokah ekipe babic in zdravnikov, ki.imajo tedensko xxx porodov kot pa imam osebno obravnavo ene prijazne babice, ki ima par porodov na teden.
Dvakrat rodila na Ptuju. V teoriji ti obljubijo nebesa, ko prideš tja si na milost in nemilost prepuščen babici in njeni dobri volji.
Prvič decembra 2012 sem imela obupno babico, ki je bila blazno nejevoljna, kar pustila me je. Prišla enkrat vmes poskusit potiskat, se mi metala po trebuhu potem ocenila, da ne znam potiskat in da nima smisla, da se trudi z mano, da bomo počakali še tiste 2h na izmeno, 10 min po menjavi izmene je bil otrok zunaj, prerezala presredek brez vprašanja, dodala umetne brez vprašanja – samo mimogrede omenila “sedaj sem vam dala umetne, da bo hitreje šlo”.
V drugo L2014 sem naletela na boljšo babico, je vse vnaprej povedala oz vprašala za dovoljenje, vnedar je šlo tako hitro, da nisva imele ravno nekaj manevrskega prostora.
Edino presredek so mi spet prerezali brez vprašanja.
S tem, da je v Mb v primeru zapletov velika prednost intenzivni oddelek na pediatriji se vsekakor strinjam.
Vendar pa težko verjamem, da lahko kdo, ki je imel za sabo resnično težek porod in na koncu CR, pri katerem še anestezija ni prijela in te popolnoma omrtvičeno a zavestno in z vsemi občutki bolečine vrežejo, reče, da je boljši tekoči trak. Tudi mi ravno ta izraz ne vliva velikega zaupanja v sposobnoat in kvaliteto. Mislim, da je zelo pomembno, da se porodnice obravnava individualno. Le tako se ji lahko zagotovi kvalitetna storitev.
Moje mnenje…
Lp
no, jaz sem se raje odločila za mursko soboto. epiduralna na voljo ves čas, babice strašno prijazne in ustrežljive, ko sem rekla, ne mi pritiskat na trebuh, mi niso več pritiskale (kolikor vem je ta praksa itak hudo zgrešena)
o mariborski sem slišala preveč slabih strani, od tega, da so zašuštrali otročke, ker se dohtarju ni dalo prit pogledat, do tega da so babice blazno neprijazne
v primeru, da bi rojevala več kot 4 tedne pred rokom, pa bi šla pač v mb, pri nedonošenčku ne bi tvegala.
V ptujski porodnišnici rodila dvakrat, prvič leta 2009 in drugič leta 2014. Obakrat nimam nobene pripombe pri samem porodu.
Prvič sem tudi jaz mislila, da bi morda vzela ultivo, vendar je bilo res, da so mi babice odsvetovale in me opogumljale, da mi dobro gre in da bomo brez nje hitreje gotovi. Sem jih kar poslušala in res ni bilo tako hudo. Nobena ni bila neprijazna. Tudi v drugo, ko sem srečala nekaj starih in tudi kakšno novo babico v porodni sobi, nimam nobenih pripomb. Sproščeno vzdušje in vse. Poslušala sem jih in sodelovala. Res je, da je obakrat šlo brez zapletov, vendar pa niso nič naredili brez mojega privoljenja oz. brez, da bi me vprašali. Obakrat so mi povedali, da se bodo trudili, da se ne bi raztrgala oz. da me ne bi prerezali. Prvič ni bilo treba nič, drugič pa lepotni šivček.
Na oddelku pa je bilo prvič veliko podpore in učenja dojenja (žal tudi forsiranja dojenja)… Drugič pa sem kar rekla, da nama dobro gre in me potem niso veliko gledali. Mi je itak pasalo biti sama.
Malo se je poznalo, da so sestre bolj nezadovoljne in naveličane, ampak vseeno to ni vplivalo na njihov odnos do mene. Še vedno pravim – kakor si ti do drugih, tako so drugi do tebe.
Jaz sem 4x tam rodila. Prvič se ne spomnim več toliko, sem bila pa full rezana in šivana, da še en mesec nisem mogla prav sedeti.
Drugič je šlo vse full na hitro. Me je babica pustila, rekla, da gre še na kavo, ko sem začutila pritisk. Se ji je mož drl naj pride nazaj, da bom rodila, ona pa čist na easy, da zdaj še ne. Je vseeno prišla pogledat in zadnji trenutek hčerko prijela.
Tretjič so mi pa spožili porod na rok. Bila sem 4 prste odprta in je rekla ginekologinja, da se me ne splača domov pošiljat, da bom čez pol ure nazaj. So mi predrli mehur, dodali umetne in je kr hitro šlo. Sem dobila pol en šiv, ker sem se raztrgala.
Četrtič sem rodila lani. Imela sem zakon babico. Porod sprožen z dogovorom z ginekologom. 4 dni pred rokom. Sem imela pa samo umetne, bolelo full. In nažalost se je smena vmes zamenjala. Tista babica mi je bila pa totalno antipatična. In spet…me pošlje na školjko sedet, da se tam popadki okrepijo in je šla ven. Takrat full pritisk dol, glavica gre ven, moj kliče babico, da bom rodila, ona čist ležerno pride…ja,saj bo…. Ko je vidla, da je glavica dejansko zunaj, pa akcija na posteljo. EH…
NA oddelku pa tud kak naletiš. VEčina sester je bilo vredu, katera je imela tud slab dan.
Jaz se sprašujem le, če je potrbno tolk rezanja. Prva hčerka je imela 48 cm in 3050g, pa so me full vrezali. ZAdnja pa 4 kg in 52 cm, pa sem dobila tri lepotne šive.
Jaz sem rodila na Ptuju novembra 2018. Na mojo nesrečo je bla v izmeni neka starejša babica, že na začetku kao klko še nas bo te danes prišlo rodit.. Želela ultivo, dobla pa pomirjevalo in umetne popadke, čeprav sem se lepo odpirala. Treba čim hitreje, saj veste, gužva pač. Med popadki se je bunila, kaj se derem, če na monitorju ne kaže, da bi mela tak močne popadke. Partner ji je rekel, naj se vsi umirimo, pa je rekla, da ok, pa naj sami zrihtamo in skoraj odšla iz porodne. Otrok ni šel ven, zato se mi je druga vrgla na trebuh, nastala je panika, partner v grozi iskal zdravnika. Mali ubožček je po sedmih urah prišel ven, z zlomljeno ključnico in bila potrebna stimulacija, mene so prerezali na pol. Stara, navoljena babica je le očitno vidla, da nisem fejkala bolečin, ampak so se mi za več kot kilo zmotli pri malem, imel je 4200g. Sama po porodu zaradi bolečin v rebrah še mesec nisem mogla hoditi in prav nositi otroka.
Skratka, naletela sem pač na takšno babico, ki niti približno ni del nečesa, o čemer ženska sanja celo življenje. Vsak očitno res ni za vsaki poklic, al pa naj gre v penzijo, če ji ni. Namesto lepega doživetja popolna katastrofa.
Rodila na Ptuju leta 2005…zato ,ker sem lahko hodila do konca sem in tja ceprav sem imela umetne pipadkd se ob poldveh popoldan so mi preverilli kak je in deset do dveh sem rodila …pirod je trajal 6 ur drugace ,babica mi je prinesla narezano limono za žejo , partner je bil skoz zraven… Bila zadovoljna zelo…..lp
Jaz sem rodila tam dvakrat, enkrat naravno, drugič carski rez in nimam nobene pripombe; babice so bile zelo v redu, obakrat, je pa res, da nisem komplikator in nisem pričakovala kraljevskega tretmaja (ne bi verjeli, kakšne ene porodnice zganjajo).
Pri prvem, naravnem porodu so me čuvali – babica je rekla, če boš delala tako, kot ti bom rekla, ne bo treba rezat presredka, in mi ga niso; pa lahko bi prišlo do vakuma, ker so bile pri porodu težave, pa smo rešili brez, čeprav je to vključevalo “metanje na trebuh” :), ker so bili prešibki popadki.
Carskega pa sem imela dogovorjenega, spinalno anestezijo, partner skoz zraven, vse bp
Tudi za porodni oddelek nimam pripomb, sestre so bile super.
Forum je zaprt za komentiranje.