Uporaba /svežega) konjskega gnoja na vrtu (Savrinka, vrtnarji, help:)
Zanima me nekaj stvari v zvezi z uporabo konjskega gnoja na vrtu.
Na splošno pravijo, da se uporablja uležan ali kompostiran gnoj, manj informacij pa najdem v zvezi z uporabo svežega konjskega gnoja “direktno” na vrt, zato prosim za pomoč pri razjasnitvi nekaj zadev.
Če prav razumem, je uporaba svežega, nekompostiranega konjskega gnoja (ki ga razgrnemo po vrtu) odsvetovana zato, ker bi požgal rastoče rastline, problem je tudi smrad.
Kaj pa, če svež konjski gnoj preko zime nanašamo na vrt – ali ima v teh nekaj zimskih mesecih dovolj časa, da se primerno razgradi, in potem maksimalno koristi rastlinam spomladi?
Ga lahko pustimo čez zimo ležati na vrtu? – kdaj je primeren čas, da se ga vdela v zemljo? – že takoj, ko ga nanosimo na vrt (torej bi bilo to dobro opraviti že jeseni, dokler ni zemlja preveč zmrznjena za kopanje)? Ali lahko počakamo do zgodnje spomladi in ga potem vkopljemo? Ali je takrat že prepozno? Skratka, koliko časa rabi konjski gnoj, da “prime”? 🙂
Tisti, ki ste sami uporabljali konjski gnoj – katere rastline so vam uspevale? Je res bolj ugoden za krompir, solato, česen, manj pa za paradižnik, papriko?
Hvala za odgovore.
Mislim, da je 2 meseca dovolj, da gnoj “prime”. Potrosiš po zemlji in prekoplješ recimo čez ta vikend. Glavnina se itak sadi v maju. Tam, kjer pa rabiš zemljo prej, pa pač ne daš gnoja.
Najbolj idealno je seveda to narediti enkrat sredi jeseni oziroma pred zmrzalijo.
Ne kompliciraj. Ponavadi se je gnoj raztrosilo in vdelalo v tla konec zime oz. zgodaj spomladi. Konjski gnoj je med manj ‘smrdljivimi’. Če pustiš gnoj ležati na vrtu čez zimo, lahko pomrznejo koristni mikroorganizmi v gnoju, ki prispevajo k nastanku humusa. Konjski gnoj je boljši od vsakega mineralnega gnojila. Občutljive rastline lahko ožge samo, če ga daš preveč in nato v rastni dobi nastopi suša…
Od zgoraj naštetih rastlin je edino česen tak, ki ne mara gnoja… česnu pašejo divja (nova) tla – taka, ki niso bila obdelana že vrsto let.
Za gnojenje vrta naj bi uporabili uležan gnoj. V svežem gnoju so bakterije, virusi, ki so lahko tudi škodljive. Šele, ko se gnoj začne razkrajati temperatura uniči te bakterije. Gnoj v fazi razrkroja zemljo lahko osiromaši namesto, da bi jo obogatil. Količinsko bi ga zato morali uporabiti veliko več, da bi zemlja dobila potrebno. Poleg tega svež gnoj privlači muhe in mušice in fajn smrdi. In seveda v svežem gnoju je cel kup semen, ki se zasadijo po celem vrtu.
Nekaj iz mojega spomina. Mi sicer svežega gnoja ne uporabljamo. Gnojimo zgolj z organskimi gnojili, ki imajo ekološki certifikat s katerimi lažje zemlji dodajamo tista hranila, ki jim tisto leto primankujejo.
šavrinka a lahko prosim poveš katero firmo gnojil uporabljate, da ima certifikat?[/quote]
Gnojil je kar veliko. Zadnja leta največ uporabimo Superguanoxy in Azocor.
Informativno recimo:
http://www.zelenihit.si/kategorije/gnojenje/eko-gnojila
Najlepša hvala.
Zdaj v bistvu je, kar je. Gnoj sem pozimi nanesla, zgodaj spomladi pa vdelala v zemljo.
Za letos mi torej ostane samo “damage control” (čeprav vseeno upam, da se mi bo izšlo).
Omenjate semena v frišnem gnoju – potemtakem se moram pripraviti, da bom lahko plela kot nora.
Nadalje glede možne osiromašenosti zemlje – kaj pa tu lahko storim? Bi bilo smotrno, če bi pred vsako setvijo/sajenjem malo dodatno pognojila tisto mesto (recimo z organskim gnojilom v briketih, imam Homeogarden)? Bo to lahko že preveč pognojeno ali pa mogoče čisto brez efekta?
Kot sem rekla, letos je, kar je, upam, da mi bodo rastline vseeno uspevale.
Če ima pa kdo še kakšen nasvet, bom hvaležna.
Forum je zaprt za komentiranje.