Iz dna duše sovražim svojo sestro

Ne vem kaj mi je storiti, ker se mi zdi, da že zbolevam zraven takega odnosa…Na živce mi gre, že od malega…Če bi bila oseba, ki jo samo poznam, z njo nikoli ne bi mogla biti prijateljica, enostavno takih ljudi kot je ona ne maram. Bogovski kompleks, egoistična, vidi samo sebe, za druge ji niti približno ni mar. Vse se ji mora k riti nosit, cel svet se mora vrteti okrog nje, a da bi ona kaj nardila za drugega, ni šans. Samo izkorišča, manipulira, pred drugimi se dela svetnico in ne vem kaj še vse ne…Najujš je to, da je še škodoželjna in maščevalna. Meša se mi že….

So mi taka vprašanja vedno smešna. Kaj storiti? Ja kaj neki? Prenehaš imeti “odnos” in je reč končana. Sestra gor ali dol …

Ne sovraži je,odmakni se ,prenehaj misliti na vajin odnos in boš srečnejša.Sorodnikov na žalost ne moremo izbirati.

tvoje sovraštvo je tvoj problem in tvoja napaka ne njena!

Sam res.
Kako naj mi vemo kaj naj ona stori, če pa še sama ne ve.
Očitno še ni kriza, ko bo …. bo vedela kaj storiti.

Že naslov teme me je kar prestrašil. Kako lahko sovražiš lastno sestro in to tudi napišeš? Če ti obnašanje tvoje sestre ni všeč in se ne strinjaš z njo, ne imej nič z njo, ni pa nobene potrebe, da jo sovražiš. Skratka, grdo od tebe.

Sram te bodi da sovrazis lastno sestro. Kako mores kaj takega reci? Ne razumem tega. Svojo kri sovrazis, le kako je to mogoce? Ce se v cem ne strinjata ali ji gre v zivljenju bolje kot tebi moras pri sebi spucati in ljubosumne izpade sproscati kje drugje. Kako hudo ji mora biti da jo lastna sestra sovrazi. Jaz ne sovrazim niti tistih ki mi gredo na jetra pa so samo znanci, da bi sovrazila svojo sestro pa niti pomisliti ne morem. Kaj takega…grozno.

[/b]

Sestra, a si to ti napisala. Vem, da me ne maraš. Ker enostavno, tebi ni nobena stvar, ki jo jaz naredim, prav. Ti bi samo komandirala, vse mora biti po tvoje. Kar imam jaz, tebi ni všeč, se pri meni slabo počutiš.
Saj mi je hudo, da ti moram to napisati, ker si mi res veliko pomagala, meni in mojim otrokom. Toda poskušaj vsaj malo prisluhniti tudi meni.

no, tole pa je kot opis moje sestre, z edino razliko – jaz je ne sovražim in je nikol nisem. vedno sem se trudila za lepe odnose (so laufali ko je bilo njej v interesu), res, budala jaz sem se včasih pretrgala zanjo, zame je pač tko bilo normalno, da si pomagamo.
včasih pa me tako šokirala s kakšno izjavo, da sem počasi odprla oči in spregledala (npr. pridem od frizerja, ona pa: poglej se kakšna si /zelo negativen ton/, glede tipa: a veš, lahko bi si boljšega našla, še vedno ga lahko načevljaš /jaz pa čist srečna, res takrat sva bila oba zaljubljena, vse ok, danes sva poročena/).
no, zadeva je šla čez rob, ko ni hotela otrok na poroki (se pravi tudi mojih, punci sta ostali doma, na poroki pa se potem pojavijo od moževega brata otroci, pa še dva druga! si moreš mislit????). od takrat nimamo stikov. ne sovražim. v sebi pa sem morala predelat par zadev: slovo od sestre, slovo od tega, da bom teta (njenih otrok pač ne videvam). to mi je bilo pa zelo težko. vem pa da je prav, ker sem zdaj bolj mirna, ni več nenehnih dram, vedno je bilo nekaj. škoda da me je tako pozno srečala pamet :-). ti se pa poslovi od sovraštva!

Nikoli se s svojo sestro nisem razumela. Vedno je našla kakšno kritiko zame, pokroviteljsko se je obnašala do mene in me skoraj silila, da sem rekla nekaj, kar je potem povzročilo neko reakcijo in mi bilo zato zelo žal.
Imam jo po svoje rada, saj imamo radi vse sorojence in poskušam ohranjati z njo kolikor toliko normalen odnos a se vedno znova zapletam v čudne odnose.

Ne, to res ni mogoče.

Tudi jaz sovražim svojo sestro. Debela in tečna babnca mi mora skoz težiti.

napišem ti tole, ker marsikdo te bo popljuval – sestra je le sestra, ni središče tvojega sveta. So družine, kjer so odnosi urejeni in so družine, kjer niso. So družine, kjer se imajo radi, še potem, ko so stari in so družine, kjer se bratje, sestrte, sestrične itn. ne morejo niti videt.

Ti tvoj osestro vidiš kot tako in verjetno je res taka, do določene mere in v določenih situacijah. Ampak spremenila je ne boš. Taka je. Ljudje padajo na njo in njene finte in očitno ima neko družbo sebi podobnim, sicer bi bila sama.

Sovražiti je, ni dobro zate in za tvoje življenje. Sprejmi jo, da je taka. sprejmi jo, da hodi po tebi. Sprejmi jo, da je egoist, sebičnež in lažnivec. Sprejmi jo in živi svoje življenje naprej. Ne moreš ji ničesar narediti, ne moreš je spremeniti in ni tvoja naloga tega narediti. Lahko sprejmeš in živiš svoje. Sam imaš svoje.

Če se ti vtika v tvoje, zahteva od tebe, pričakuje od tebe – ji boš en dan morala reči preprosto ne. Če je maščevalna in se ti bo maščevala, ker si ji rekla ne, pač. Pusti jo. Naj se ti. Je eno obdobje, ki bo šlo mimo. Odnosi bodo drugačni, vendar ti boš potem imela mir. Bo težko, ker bo spravila druge proti tebi, ampak ko se bo zgodba končala, ker ti ne boš popustila in ona ne bo od tebe dobila, kar zahteva in želi, boš ti lahko končno živela svoje živlkenje. Človek ima nad tabo moč samo do mere, kjer mu jo dopuščaš. se je bojiš? ima nad tabo moč. se bojiš njenih izpadov? ima nad tabo moč. se bojiš maščevanja in ščuvanja? Ima nad tabo moč.

Kot ti je ena že napisala, sorodnikov si ne moremo izbrati, lahko pa naredimo mejo in presekamo odnos. Vedei moraš le, da te čaka eno težje obdobje, če to narediš.

to je vse

Ti in avtorica sta grozljivi. Ti si svoji sestri zamerila, da ni povabila otrok na poroko?! Ti ni jasno, da je to današnji trend in da si pač mladi pari želijo poroko brez otroškega živ žava. To nima veze s tabo, ali tvojimi otroci. To je pač princip.

Za avtorico pa tole: sovražiti svojo sestro in to celo napisati se mi zdi res bogokletno. Ko boš stara, ko boš izgubila starše, boš sama. Samo s sestro bosta še imeli iste spomine, se bosta spominjali tistih časov. Gotovo je bilo kaj lepega. Se ne bi raje spominjala lepih stvari, ne pa da si stalno ljubosumna in zavistna svoji sestri. Gotovo je lepša in bolj priljubljen od tebe. Ampak verjemi, če bi ti svoj kljun lepše držala, bi tudi ti mogoče bila priljubljena.

Jaz imam HB dva brata in sem zanju res hvaležna. Stala sta mi ob strani vedno, ko sem rabila in tudi jaz sem za njiju in njune otroke vedno na voljo. Kri ni voda.

Za sestrino obnašanje sta kriva tvoja starša, ki sta jo tako vzgojila oz. ji dopustila, da je takšna.

Sem presenečena nad vašimi odgovori.

Avtorici gre na živce sestra, ker ima en kup zame primitivnih lastnosti.

Jaz tudi sovražim take ljudi in z njimi ne morem imeti odnosa.

Žal mi je. Vem pa kako to boli. Nikogar ne moreš spremeniti. Lahko ji poveš svoje mnenje, na lep način, ker pač nisi tako primitivna kot ona, lahko se enostavno distanciraš.

Jaz sem se distancirala od sorodnikov. Isti razlog. Boli pa zelo močno. Hotela sem samo to, da bi me imeli radi. Nič drugega. Pa nisem dovolj vredna za njih. Nasprotno- bolj kot sem bila pridna, manj sem bila zanje vredna.

Bolelo je, ko sem utihnila, se nehala boriti in ostala sama. Ko ostaneš sam je zelo hudo. Ampak evo  – Jaz njih ne pokličem več in oni ne mene.

To je vse. Nimamo več kaj imeti kakršnihkoli odnosov.

Tolažba- lahko si izbereš sama prijatelje.

Se popolnoma strinjam z yori in dodajam, da ima ta avtoričina sestra očitno narcisoidno osebnostno motnjo. Od takšnih oseb je potrebno  proč, sicer te uničijo.  S sovraštvom pa škodimo izključno samo sebi, zato si ne dovoljujmo, da nas kdorkoli prizadane. Prizadanejo nas lahko samo toliko kolikor si jemljemo k srcu. Vse je odvisno izključno samo od nas samih.