usoda obstaja

Vsak ima začrtano življenjsko pot, tako da verjamem, da ima vsak človek usodo, do kdaj bo živel in kako bo živel. Ni tako, da si človek usodo kroji sam. Kajti če bi bilo temu res tako, bi človek vse naredil za tisto kar si želi, pa je marsikdaj to nemogoče. Verjamem v besede, da je nekomu nekaj lepega ali slabega namenjeno, se dogajajo reči z namenom, sigurno. Kaj pa vi pravite?

Zivljenje se ohranja preko raznolikosti in se pri tem neprestao razvija. Vsaka fizicna manifestacija zivljenja je nakljucje, za katerim pa stoji nacrt – preoblikovanja in izpopolnjevanja zivljenja na podlagi empiricno izkazane obstojnosti posamezne oblike. In s tem velicastnim nacrtom je zacrtana usoda posameznika – kolikor sluzi zivljenju, obstane, sicer izumre. Kajti edina valut, ki z vidika zivljenja res kaj steje, je podvajanje vijacnic DNK.

Kolikor ugotavljam, si usodo piše vsakdo sam. Z mislimi, nato z odločitvami, in končno z delovanjem.
Pravilna odločitev vodi v lepše, nepravilna pa v slabše življenje. Karkoli naredim po notranjem občutku, me pelje v mir in harmonične odnose. Drugače kot po občutku se zadnje čase niti ne znam več odločati. Enih par kiksov me je dovolj izučilo, mi jih ni več za delat.

začetek in konec sta nam vsem določena – kako pa pridemo do tega po katerih poteh pa si izbiramo sami…
torej recimo – če ti želiš z rno osebo biti v doberm odnosu – moras biti iskren in vse narediti z iskrenosrjo in zaupanjem za ta dober odnos in ti bo zagotovo ratalo…
če pa ti rečeš,da si želis biti v dobrem odnosu z eno osebo, hkrati delas pa vse neiskreno in zahrbtno tej osebi – potem je legično da dobrega odnosa ne bo… ampak to ne zato, ker ne bi bil možen in vama namenjem – ampak se to zgodiu zaradi dejanj neiskrenosti in zahtbznosti… torej tisti, ki je neiskrena dejanja počel je tako sam s svojim dejanjem in odločitvami odločil, da odnosa ne bo…
če bi bil iskren in zaupanja vreden v dejanjih do te osebe, bi zagotovo ta odnos vil in ostal trden…
torej s svojimi dejanji odločiš tako kaj in kako bo…

Verjamem v usodo, ki nam kroji zivljenje. Ne vsakega detajla posebej, zivljenjsko pot pa zagotovo. Sem ze dolgo na svetu z veliko izkusnjami, zato vem, da je fraza, da si vsak sam kroji zivljenje, le mit. Saj, ko si mlad in svez in poln nacrtov, verjames, da si bos sam krojil svojo usodo, ko pa zivljenje gledas nazaj, pa vidis, da gremo vsi skozi zgolj navidezna nakljucja, in situacije, ki spremenijo naso prihodnost brez nasega vpliva.

V usodo ne verjamem, se pa v življenju zgodijo nekatere stvari, na katere ne moremo vplivati. Vsaj ne zavestno.
Če med vožnjo kdo prileti v nas – na to ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na to, da vozimo previdno.

S tem si priznal, da usoda obstaja. Usode ne bi bilo, če bi lahko na vse vplival. Dejansko lahko vplivamo le na svoja dejanja, na tuja pa zelo malo. Do nekaterih je usoda bolj prijazna, pa ne zaradi tega, ker si to zaslužijo.

Lahko se izogibaš določenim krajem, da ne bi staknil kakšne bolezni. Je pa precej popotnikov, ki ti bolezen prinesejo v tvojo državo. Dokler oni ne vedo, da so zboleli, tudi ti ne veš tega.

Ne vem, starejša kot sem, manj verjamem v neko usodo.
Življenje nam prinese kar nekaj različnih situacij, ko se odločamo in si sami izberemo pot, po kateri bomo šli naprej. Jaz na to gledam bolj kot na lekcije, kot na usodo. Nekomu je ena izkušnja dovolj, da se nekaj nauči, nekdo jih potrebuje 10, pa se še vedno ne nauči. Vse je v glavi, vse je v naših lastnih odločitvah. Usoda je le slaba tolažba.

mogoče ali pa tudi ne- PODPIS!!

Dednost, okolje, čas. Če si rojen revež, če so (bili) tvoji starši revni, če so bili tvoji dedki in babice revni, boš reven tudi ti. Tudi partnerja si izbiraš podobnega očetu, torej je tudi tvoja mati izbrala partnerja, podobnega očetu itd. Skušala sem ubežati temu, a vidim, da vedno “padem” spet noter. Sedaj ko sem starejša in so sanje opustošene, se niti ne trudim več spremenit, obrnit. Tako je in tako bo. Bolj ko si starejši, bolj se zavedaš, manj ali nič možnosti imaš, da kaj spremeniš. Na srečo nimam otrok in jih ne bom imela, da ne bo še kdo trpel na tem svetu.

Bolj ko si starejši, bolj se zavedaš, manj ali nič možnosti imaš, da kaj spremeniš

Tole kar si zapisal je pa totalna neumnost in popolno nasprotje v enem stavku. Saj bolj se nečesa zavedaš, več možnosti imaš, da ravno zaradi tega  lahko vpliva z lastno voljo, odločitvami.