talno gretje, stensko gretje, radiatorji

Delamo hiško in odločiti se morava kakšno gretje bomo imeli. Sama se nagibam h klasiki, mož k talnem gretju. Sem pa odprta za vse predloge, zato bi vas rada vprašala kako je s talnim gretjem, namreč nekaj ljudi mi je reklo, da naj to ne bi bilo zdravo (za noge). Je kaj resnice v tem ali je to larifari? Kakšno izvedbo priporočate?

s časom vedno zmanka prostore in so radiatorji odveč. Torej talno.
Morda kot okras, za sušenje brisač … v kopalnici dodatno je tak iz cevi
Če pa mislite v tla delati kakšne luknje … pa talno odpade

Ja, se strinjam Gadaf* ; kombinacija je najbolje…

Talno gretje, nekje povsod. Predvidi luknje v tleh in pelji cevi čim bližje oknom. Tako se okna/vrata na balkon ne rosijo.

Kopalnica ločen vod + radijatorji in na peči je idealno nastavljati ločeno temperature. Tudi pazi na povratek vode v peč. Povratna temperatura zmeša podatek od talnega gretja.. uff zlo tehnično vem… sam so finte in ja… ne smete se nategnit…

Napake:
– pazite na dolžino/debelino cevi, da boste lahko kasneje lepo balansirali pretoke med različnimi sobami.
– imej dvo vejno nastavitev temperature. (kopalnica vs. ostalo)
– temperature pri nas na tleh nikoli ne presežejo 25C,
– pazi na podlago / laminat / parket… ni vse dobro za talno gretje…
– nismo predvideli priklopa kamina v dnevni sobi na talno gretje… “mešalni ventil”.

BISTVO… (tu si pa zaslužim kavo!!!)
UPORABI TALNO kot klimo, če imaš klet!! Dvojno navitje v kleti pomeni poleti, da imaš zastojn klimo!!!!

Slabost:
sistem je zelo počasen pomeni, da praktično čez noč se temperature spustijo za 2C. Prideš iz smučanja in hiša rabi 1dan da se segreje iz 15 na 21!

Stropna klima, hlajenje, odsvetujem zaradi kondenza in kasnej maš pizdarije pri vrtanju za lustre in luči.

Mej se…

1. Radiatorsko gretje je glede na ugodje najmanj primerno, je pa zato krepko najcenejše, okvarjene dele se da zamenjati brez posebne muke in stroškov, toplotni odziv je izredno hiter. Torej ti v zelo kratkem času segreje prostor. Če radiator ugasneš, se prostor lahko tudi zelo hitro ohladi. To je prednost predvsem v prehodnih obdobjih, ko imaš podnevi sonce in visoko temperaturo, ponoči pa zmrzuje. Ta sistem je tudi edini primeren za stare hiše, ki nimajo pravilno izvedenih temeljev in izolacije.

Talno ogrevanje je glede na ugodje zelo primerno. Je pa krepko dražje, servisiranje sistema je lahko izjemno drago (razbijanje estriha recimo). Težavo dela zelo dolga toplotna vztrajnost, ko rabi sistem dan ali dva da doseže pravo temperaturo, hkrati pa se ne ohladi v dnevu ali dveh. To zadnje je lahko zelo problematično v prehodnih obdobjih, kjer se podnevi kuhaš, ponoči te pa zebe. Zato ljudje večinoma dodajajo še majhne radiatorje, ki prevzamejo ogrevanje v prehodnih obdobjih. Nove hiše, ki so narejene popolnoma v skladu s zadnjimi energetskimi smernicami pa teh problemov nimajo, saj izolacija preprečuje ohlajanje ponoči, okna pa segrevanje podnevi. Ljudje s žilnimi težavami (vene) imajo lahko pri talnem ogrevanju občutne bolečine v nogah. Nekoliko moti tudi, da moraš imeti za dober prenos toplote trda tla (recimo ploščice), kar pa poleti deluje neugodno (mrzla tla).

Stensko ogrevanje je glede na ugodje daleč najboljše, saj je temperaturni profil idealen. Po domače – posnema ugodje ob veliki krušni peči. Ima precej hitrejši toplotno odziv od talnega ogrevanja (debelina ometa je manjša od debeline estriha). Ker so cevi v steni, poleti lahko po njih vodiš hladno vodo ki stene hladi, pa imaš v prostoru odlično klimo brez prepihov in prahu. Ta sistem je najdražji, saj ga sestavljajo posebne drobne cevi, zahteva tudi izjemno izolacijo zunanjih zidov, kjer pride točka rosišča daleč izven zidu. Če želiš zabiti v steno žebelj pa moraš za kratek čas vklopiti ogrevanje, da s posebnim termo trakom ugotoviš pozicijo cevi. Večina “mojstrov” ta sistem odsvetuje. Pa ne ker bi bil slab, ampak ker smo slovenci tradicionalisti in se zlepa ne upamo sprejti novosti, zato preprosto ne znajo polagati tega ogrevanja. Ker je še bolj komplicirano, kot pri talnem.

Imam talno gretje in radiator v kopalnici. Dela na nižji temperaturi kot gretje samo z radiatorji, voda v teh ceveh nikakor ni vroča. Tla so samo topla.
Imam težave z venami, vendar se v zadnjih petih letih kolikor imam talno gretje, niso nič povečale. Pravijo, da so včasih talno gretje imeli na višjih temperaturah kot sedaj, in da je takrat bilo to res obremenilno.

Vsaka soba ima svoj termostat. Pomembno je, da ne varčuješ s cevmi, da so čim bolj na gosto položene, da je toplota enakomerno porazdeljena in ni hladnih območij. Pod okni se še bolj na gosto navije.