Odločitev za psa – ste kdaj obžalovali?

Odločamo se, da bi imeli psa. Kot ponavadi je otrok zelo za, jaz sem nekje na sredi, očka je proti. Otrok je sicer zelo resen in odgovoren (konec osemletke), ampak kot slišim pogosto otroci obljubijo vse, na koncu pa za psa skrbijo starši. Ampak to me ne skrbi preveč. otroku zaupam, pa tudi meni skrb za psa ne bi bila odveč.

Bolj me skrbijo omejitve, ki jih pes prinese s sabo. Ne moreš na potovanje, še na izlet po Sloveniji ne, če mu je slučajno slabo v avtu. Potem vpliv na bivanje: pes bi bil večinoma v stanovanju. Nisem obsedena s čiščenjem, ampak pasjega smradu pa tudi ne bi imela. Ali pa spraskanih vrat, ko nas ne bi bilo doma. Pa kaj če zboli…

Napišite svoje izkušnje, kakšen nasvet, kako naj se odločamo. Aja pa še to: vzeli bi psa iz zavetišča, imamo že ugledanega. Star je že 5 let, se pravi, da dobimo, kar dobimo. Kakšna vzgoja ali kaj takega verjetno odpade.

Tudi 5 let starega psa se da marsikaj naučit, vprašanje pa je kakšne travme prinaša s seboj. To morate pa presoditi skupaj s skrbniki v zavetišču. Prav tako imajo nekateri močnejši vonj, drugi pa manj močan in spet, glede na to, da že veste kateri pes naj bi bil vaš, to lahko takoj vidite.
Psa imate notri v boksu, pa ne bo spraskanih vrat. Seveda je pa spet vprašanje, če je pes, ki ste si ga izbrali dovolj “skuliran”, da bo imel boks za zatočišče. Mladička se namreč da na boks naučit, odrasel pes ima pa do boksa že nek odnos. Tistim, ki jim je boks predstavljal zatočišče bo to ok, če so ga pa zapirali kam, se mu bo pa najbrž malo mešalo, če ga boste zaprli. V bistvu je s posvojenčki še največ težav na začetku, ko ima kuža skrb, da bo spet zapuščen.
Glede na to, da noben od odraslih oseb v družini ni 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} za, bi jaz nabavo psa odsvetovala, sploh zavetiščnika.

Obžalovali smo ja – in sicer, da ga nismo že prej nabavili.
Pes ti da toliko lepega, pozitve energije. Posledično smo vsi shujšali, saj se vsak dan gibljemo (sprehodi), kar se prej pač nismo. Življenje si organiziraš tako, da greš pač tja, kjer je tudi pes dobrodošel. Če pa ne more zraven, je pač tistih par ur sam doma.

NIKOLI se NE odloči za PSA ZARADI OTROKA! Vidva sta tista, ki bosta morala poskrbet za psa, otroci odrastejo in gredo po svoje, pes pa ostane doma in živi tudi do 15 let. Praviš, da je mož proti, pa tudi tebi ni (razen zaradi otroka), moraš vedeti, da pes ne more biti v stanovanju zaprt po 8 do 12 ur, ker ne bo imel nihče časa zanj. Potem so pa primeri, ko se pes polula ali naredi kakšno škodo, pa se lastniki hvalisajo naokrog kako so ga nabutali. Pes je živo bitje in je velika odgovornost – tu je služba, pa dopusti, praznovanja, bolezni,.pa tudi finančno je velik zalogaj, tu ni izgovora danes pa nisem imel časa …psa moraš peljat na sprehod, pa ne en krog okrog bloka, ampak na ornk sprehod ne glede na tvoje razpoloženje in čas.

Ne zameri, ampak se mi zdi, da absolutno niste pripravljeni na takšno odgovornost, pa tudi složni niste, zato res dobro premislite preden se odločite.
Res ti polagam na srce, pes je živo bitje in če ga vsi člani družine 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ne sprejemejo in solidarno ne poskrbijo zanj, potem je za vse bolje, da

Že dvakrat v življenju sem posvojila nekaj let starega zapuščenega kužka, obakrat sem bila zelo zadovoljna. Prvi kuža nam je umrl od starosti (star je bil več kot petnajst let), drugega imamo že nekaj let in ga imamo tudi zelo radi. Imam tudi otroke in so zelo navezani na našega psa.Svetujem pa vam, da premislite o naslednjem:

– preverite, ali je kuža socializiran oz. napadalen do drugih kužkov; če bi ga sprehajal samo osnovnošolec, bi znali biti s tem problemi.
– upam, da imate radi sicer radi pse (ker otroku, mlajšemu od šestnajst let jaz ne bi v celoti zaupala skrb za psa).
– glede počitnic je lažje, če je pes manjši (zadnje čase je moda, da v hotelih napišejo, da dovoljujejo bivanje psom, lažjim od 10 kilogramov); mi imamo sicer večjega, ampak zelo prijaznega psa in gremo z njim tudi na morje ali v toplice (toda v apartma ali bungalove, ne v hotel).
– posvojenčka najlažje navežeš nase, mu preženeš strah, če ga vsaj prve tedne čimveč božaš, čohaš, ljubkuješ. Ko tako ‘postaneš’ njegov gospodar, tudi bolj uboga tvoje ukaze, ga lažje naučiš nove, obvladuješ pri veterinarju ipd. Tako se tudi navadi na obiske, druge otroke (naš uživa v živžavu otroških rojstnih dnevov).
– zoper smrad seveda pomaga občasno kopanje in pa v stroju pralno ležišče.
–

Takega kupi, je majhen, malo stroškov, pa še na izlete bo lahko hodil z vami:)))
Lučka naj mu bo ime.

[img]http://shrani.si/f/2L/nW/1qLOxURf/6/ena-slika.png[/img]

Pred nakupom/posvojitvijo psa ali katerokoli druge živali je prvi pogoj, da se s tem strinjajo vsi člani družine.

Glede omejitev, ki jih pes prinaša;
Potovanja in izlete ter dopuste je seveda potrebno prilagoditi. Predvsem na kraje, kjer so psi dobrodošli.
Glede bivanja v stanovanju; smradu ne boš imela, če boš skrbela za pravilno nego in prehrano psa. In pa seveda pod nujno naučila psa sobne čistoče.
Glede praskanja/uničevanja… Tu nastopi vzgoja. Imam v stanovanju trenutno 3 pse, pa noben ne praska, ne grize, ne uničuje, ne laja ipd.
Če zboli, se ga pelje k veterinarju. Kaj pa drugega?

Če meniš, da je 5 let starega psa nemogoče vzgajati, potem resno dvomim, da ste sposobni vzgojiti mladiča. Sama imam izkušnje tako s psi, ki so prišli kot mladiči, kot s psico, odvzeto iz pasjih bojev, ki je imela ob posvojitvi 7 let, pa s psom, starim 15 let. In ravno ta dva sta bila glede vzgoje in prevzgoje najmanj problematična. Vzgaja se psa celo življenje – od prvega tgrenutka pa do konca.

Pa še to, kar se otroka tiče. Moja hčerka ima 2 psa, za katera skrbi sama od zadnje triade OŠ dalje. Je pa res, da je bila na sobivanje s psi navajena ves čas in da dejansko ve, kaj pomeni imeti psa. Da to ni samo cartanje, ampak vzgajanje, nega, skrb za prehrano, da je potrebno preden gre ven najprej pse porihtat, da je treba po prežurani noči prav tako zjutraj vstat in pse ven peljat, da kdaj tudi ne more čez vikend na morje npr., v kolikor mene ne bo, da bi poskrbela za njene pse itd.

Če živite v stanovanju in vas po toliko ur ni doma, pes pa bi bil ves ta čas sam zaprt v stanovanju – to vam odsvetujem. Pes je živo bitje in potrebuje tudi človeško bližino.
Pri nas je bilo tako, da je sin (že zaposlen) nabavil psičko, najbolj pa zanjo skrbim jaz. Zelo sem jo vzljubila. Je pa pri nas tako, da je stalno kdo doma. Naša psička je sama kvečjemu zvečer za kakšno uro, ali če gremo po opravkih. Takrat jo pustimo v hiši – na veži in ona nas tam počaka. Sama pa si ne predstavljam, da bi imela psa zaprtega 8, 9 ali 10 ur.
Pes poleg hrane in vode rabi tudi sprehode, ukvarjanje z njim. Bolj enostavno je imeti prašiča, ki mu daš jesti dvakrat na dan in je zaprt v hlevu. Pes pa je nekaj drugega kot prašič.

Z odločitvijo za psa je tako kot z vsemi drugimi odločitvami. Prinaša prednosti in slabosti. Ko se enkrat odločiš in (recimo da) psa sprejmeš v hišo, pač sprejmeš vse prednosti ni slabosti, ki jih prinaša bivanje s psom.

Če vprašaš mene, je prednosti več. Sploh za otroka, s psom se uči odgovornosti (vsak dan je treba psa nahraniti, mu večkrat menjati vodo, ga peljati na sprehod, se z njim igrati, mu počistiti ipd.), osnov vzgoje (da je treba biti potrpežljiv, da se stvari osvajajo počasi in postopoma, da je treba nekaj neštetokrat ponoviti, preden pes uboga – enako kot otrok 🙂 ), hkrati dobi zvestega spremljevalca, ki mu dviga samozavest (vedno ga je vesel, lahko ga boža in se z njim crklja, prijatelji ga občudujejo, ker ima tako kul psa, več se giblje…).

Tudi meni (odrasli) je fino, da se zaradi psa ful več gibljem po svežem zraku, da imam vedno družbo, da me razveseljuje in spravlja v smeh s svojimi vragolijami in prebrisanostjo in igrivostjo, da se lahko s kom kaj pametnega pomenim 🙂

Omejitve pa so, seveda, podobne, kot so z majhnim otrokom: potovanja še vedno lahko so, ampak prilagojena (pes pač ne sme povsod), lahko pa greste na potovanje brez psa in ga pustite kje v zanesljivem varstvu. Na enodnevne izlete in obiske pa mi praktično povsod vzamemo psa, je lepo vzgojen in socializiran in ni nobenih težav. Psi ponavadi radi potujejo z avtom, le redkim je slabo, pa še to se da prebroditi s počasnim navajanjem, z mirno vožnjo, z vožnjo s praznim želodcem, tudi s tabletami proti slabosti.

Glede vonja v stanovanju je tako – nekatere pasme imajo bolj izrazit vonj (sploh ko je pes moker), večino pa je odvisno od vzdrževanja higiene – enako velja za dlake. Dlake pač so, nekatere pasme jih puščajo veliko, nekatere malo, nekatere praktično nič. Spet podobno kot pri majhnem otroku – več je pospravljanja in čiščenja, pa kakšno umazano steno je treba spregledati…
Praskanje in uničevanje pohištva in ostalega pa je spet stvar vzgoje. Psa se da lepo navaditi, da ne uničuje stvari po stanovanju. Ko je čez dan sam, je čisto brez problema zaprt v boksu za pse (ki zanj NI zapor, ampak njegov varni brlog!), na kar se ga postopoma navadi že kot mladička oz. takoj, ko pride v nov dom.

To, da boste dobili 5 letnega psa, sploh ni ovira za (pre)vzgojo. Morda bo trba malo drugačnih prijemov ali več potrpežljivosti, ampak lepo da tudi starejšega psa navaditi na novo okolje in na nova pravila.

Srečno in veliko veselja vam želim! To je namreč to, v čemer najbolj uživam s svojim psom – veliko veselja, smeha, gibanja, pozitivne energije!

Mi smo tudi posvojili odraslo psičko iz zavetišča. Tako pridnega, ubogljivega, neproblematičnega psa še nismo imeli .Nobenih težav nam ne dela, niti ni dosti dela z njo, saj ni zahtevna, je bolj mirna. Imamo jo v hiši, vonja nima (skopali smo jo na začetku, ter 1 x na dva meseca). Dlake počisti sesalec, jih pa ni dosti, saj je kratkodlaka.
Na morje jo vzamemo s seboj, tako da ni nobenih omejitev, le čisto veselje.

S kakšnim manjšim psom, v stanovanju ne bo težav. Večji psi kot so recimo zlati prinašalec ali nemški ovčar pa niso za v stanovanje.

No, pri nas je pa v stanovanju najbolj neopazna ravno psica, večja od zgoraj omenjenih, tamalidve sta pa kot živo srebro :p

je brati komentarje in pozitivna pisanja o živalih. Tudi sama sem ljubiteljica psov, vedno smo umeli najdenčka , enega ali dva.
Pred kratkim smo posvojili psičko iz zavetišča. stara je sedem let. Prava pasja dama, brez problemov, nižje rasti, brez vonja, kratkodlaka. Vse ve,
ničesar je ne rabimo učiti. Pravo veselje je. Edino kar razmišljam
za nazaj, ko smo tudi imeli živali in smo v bloku, da nikoli ne bi ponovila napake in kužke imela zaprtih nekaj ur. Saj so bili pridni, v glavnem so spali, a kužek je družabno bitje, rad je s človekom. To sem spoznala pozneje, ko je bil vedno nekdo doma, kako se je nenehno stiskal.
Če bo kužek ostajal sam doma, je res bolje dobro premisliti..Srečno.

Pes ni igrača za eno leto.
Ja, majhne pes lula naokoli 4 mesece, pred osvoji toaleto. Ja, pes kot ne ni doma, če ni zaprt ta čas v kletki zelo rad kaj raztrga, kam kaj pogleda, poslini, itd. Ja, psa je treba peljat na sprehod 3x dnevno. Zdaj ko je mulo star 14 let ga bo moogoče še peljal, kaj pa ko bo 17 in bo mislil le na punce, psa pa pozabil? Imate koga, da vam ga bo čuval ko boste šli na počitnice? Ste pripravljeni na vonj (definitivno je) in dlake (veliko sesanja in pomivanja).

Jaz sem striktono proti, če niso prav vsi za, da se ta “skrb” za psa porazdeli med vse in da tudi če kdaj kdo zataji, drugi ne bo od slabe volje skupaj padel, ker bo moral psa 1x več ven peljat.

In še: stroški za vet so kar visoki (cepljenja, hrana tudi), ob kakih zdravljenih gre pa vse v 100 eur.

Mi smo obžalovali. Pa večina, ki jih poznam, tudi. PAč, enim je dolgcajt v življenju, pa jim je fajn še skrbet za eno dodatno bitje, drugi za to nimamo časa in volje. Smo ga podarili naprej.

No, pri nas je bilo tako, da sta bila sinova (11 in 16 let) itak za, žena tudi, jaz pa niti ne, sploh ker je šlo za nakup majhne pasme in se meni čisto po moško to pač ni zdel PES 🙂 Ta mala mrcina je meni res spremenila pogled na življenje – vedno, ampak res vedno te razume, pocarta me, pa kakršnokoli bedarijo naredim, me ima rad. Na sprehod ga zjutraj ponavadi pelje žena, potem gremo vsi v šolo in v službo, pes je sam 5-6 ur, ko pride najmljaši iz šole in ga pelje na krajši sprehodek po parku. Ko pridemo domov starejši, jaz ali žena, gre pes še na eno daljšo šetnjo, potem smo lepo skupaj doma, zvečer pa ga ponavadi peljeva jaz in starejši sin. Na morje gremo v apartma in gre z nami. Včasih je šel z nami za par uric na plažo, če je bilo prevroče smo ga pa pustili tam, in ga je šel vsake 2-3 urce kdo pogledat. Ni bilo nobenega problema. Na izlete gremo tudi normalno. Pač, pes je del družine in nam na kraj pameti ne pade, da ne bi šel kam zraven. Če ni opcije, da gre zraven, pač ne gremo. Razen na kakšne obiske no, pa še tam ponavadi vprašamo, če se nam lahko pridruži (če imajo kolegi npr. vrt). Ja, pes je odgovornost in včasih je kar naporno (npr. pozimi – ga je treba oblečt, pa tačke umit po vsakem sprehodu, pa če je moker, ga še malo sfeniramo, da se ne prehladi, pa počesat ga je treba ker je dolgodlak, in se taka zadeva (sprehod + nega) kar zavleče po uro, dve, ampak nam ni nič naporno ker je pes pač en od nas 😀

Meni pes pomeni eno samo veselje. Res pa je , da je z manjšim psom veliko manj dela kot z velikim. Moja mama je vedno vzela pse iz zavetišča in prav vedno je bila zadovoljna, je pa tudi res, da se je z vsakim psom kar precej ukvarjala. Jaz sem imela tudi vedno manjše pse in sem si nazadnje omislila maltežanko. Z njo je pa res eno samo veselje. Dlake ne odpadajo, se jo striže na 3 do 4 mesece ( sem se jo naučila sama strišt), nobenega pasjega vonja ( mogoče malo , ko je mokra), majhna je , ima 6 kg da jo lahko nesem kamor hočem, je zelo živahna, ….
Tako da… jaz sem za psa.

Sem ravno preživela 14 dni s parom, ki ima psa in svojo nalogo jemlje zelo resno. In ti povem, s psom je toliko dela kot s otrokom. Je velik, dnevno potrebuje 1-2 uri konkretnega gibanja, sneg, dež, ni važno, pes mora ven. Z njim sta šla ven že tudi sredi noči, ko mu je bilo slabo. Če ne gre na veliko potrebo, je treba iti čez dve uri še enkrat. Ko kam gresta, mora pes obvezno zraven, nazadnje so šli na 10 urno vožnjo, ki se je zaradi psa raztegnila na 15-urno. Pes pač potrebuje redne odmore. Letalo odpade. In ja, pes konkretno smrdi. Z njima v avtu se ni za vozit, stanovanje – groza. Predstavljaj si samo to sceno – ko greš z njim na sprehod, ti pes skoči v reko, se povalja v blatu. Preden gre v avto, ga je treba komplet zbrisat. In smrdi!
Če v idejo, da bi imeli psa, niste vsi komplet zaljubljeni, nikar, bo samo slaba volja. Zaradi psa se je treba marsičemu odpovedat, zato je ta hec res samo za prave ljubitelje.

Tisti, ki smo rasli skupaj s psi in mačkami, vidimo pse kot podaljšan del družine. Sama niti hodila še nisem, ko me je že naša ovčarka čuvala. Dokler smo bili v najemu , smo bili brez psa. Sedaj na svojem imamo psa in mačke.
Na tvojem mestu ne bi šla v nabavo psa, če nimaš ne ti ne mož od prej izkušenj.

Se strinjam, da je pes odgovornost. Kot mora biti človek odgovoren do sebe, drugih ljudi, dela in itd….
Drugače pa so naredili pred leti že raziskavo in so 10 let starega volka testirali glede slabih bakterij in itd…..umazanije in človeka, ki se redno umiva vsak dan in na veliko presenečenje vseh je bil volk veliko bolj čist. Torej človek nekaj zelo narobe dela sam s sabo in ima še vedno prepričanja, da so živali umazane bolj kot človek. Zelo slaba prepričanja. Glede vonja pa tudi tvoji lasi, če se jih ne bi šamponirala torej brez vseh dodatkov in itd………… bi imeli podoben vonj kot pasji. Zanimivo. Probaj. Samo človek lastnega vonja ne prenaša več na žalost.

Nikoli nisem obzalovala tega, da imava psa. Kvecjemu to, da ga nisva vzela ze pred leti. Pricakujeva otrocka pa tudi ne glede na to se ne bo nic spremenilo kar se psa tice.

Glede omejitev glede psa je tako – seveda so kam se gre na dopust da gre lahko zraven, do kdaj ostati na kaksni zabavi, ker ga bos moral zjutraj vseeno ven pekjat v vsakem vremenu itd. Kar se voznje z avtom tice ga nabajas pocasi … Najprej 5 min voznje nato sprehod in igranje pa postopoma podaljsujes. Moj kuza gre rad v avto in obozuje tudi cuva svoj boks, ker je navajen da tudi enourni voznji sledi nekaj prijetnega.
Glede smradu priporocam vsaj umivanje tack pod tusem ko pride domov kdaj blaten … Je pa res da nekateri psi imajo mocan vonj drugi pa skoraj nic, razen ce so mokri.
Stroski s psom vsekakor so …. Pa ne samo veterinar ampak tudi stroski kaksnega tecaja v pasji soli, ce si zelite res vzgojenega psa. Glede veterinarja se pozanimaj pri zavarovalnicah kaksne pogoje imajo za kritje stroskov poskodb psa oz bolezni. Ce teh pogojev nimate in bo pes samo odvecen strosek ce se mu kaj zgodi je boljse da ga ne vzamete. Boljse to, kot pa da,po letu dni isce nov dom. Psa imas za celo zivljenje.
Za vzgojo nikoli ni prepozno, je pa res da je pri vsakem psu potrebno dosti vlozka vasega casa, potrpezljivosti in v koncni fazi tudi denarja. Ko psa vzgojis imas pa naslednjih 10 let prijetnega spremljevalca, za katerega vcasih ne mores verjeti kaj bi pocel brez njega. :))

Se strinjam, da je pes odgovornost. Kot mora biti človek odgovoren do sebe, drugih ljudi, dela in itd….
Drugače pa so naredili pred leti že raziskavo in so 10 let starega volka testirali glede slabih bakterij in itd…..umazanije in človeka, ki se redno umiva vsak dan in na veliko presenečenje vseh je bil volk veliko bolj čist. Torej človek nekaj zelo narobe dela sam s sabo in ima še vedno prepričanja, da so živali umazane bolj kot človek. Zelo slaba prepričanja. Glede vonja pa tudi tvoji lasi, če se jih ne bi šamponirala torej brez vseh dodatkov in itd………… bi imeli podoben vonj kot pasji. Zanimivo. Probaj. Samo človek lastnega vonja ne prenaša več na žalost.[/quote]

Ne razumem, kaj imajo moji lastje s temo, jaz samo odgovarjam na vprašanje. Psom te vrste niti ne paše, če so čisti. Če jih umiješ, bodo poiskali prvo mlakužo in se povaljali v njej. Proti vonju se torej ne da boriti, lahko se ga samo navadiš.

Ne. Če je mož proti ne posvojite psa. Niti ga ne kupite. Ker bo pes v roku enega leta spet pristal v zavetišču. Še posebno vi če ste v bloku psa je treba peljati vsaj petkrat ven. Dva daljša sprehoda. Poiskati hotele, apartmaje za dopust, kjer so psi dobrodošli ali pa že v tem trenutku vedeti kam oddati psa, ko greste vi na dopust. Pa malo morje malenkosti. Čeprav je nek hotelir objavil zanimivo spisek; človek mi krade brisače, toaleto, posvinja sobo, moti nočni mir, posredovati mora tudi policija in tako naprej, psi, ki so bili vedno dobrodošli pri njem tega do zdaj še niso naredili kar človek dela, ko je v hotelu. Ko greste v mesto za cel dan, ko greste na izlet za cel dan. Vaš mož ne verjamem, da se bo strinjal, da bo pes z vami. In bo pes naredil tak razkol pri vas v družini, da vas bo glava bolela in ga boste samo še nazaj peljali od koder je prišel.

Se strinjam, da je pes odgovornost. Kot mora biti človek odgovoren do sebe, drugih ljudi, dela in itd….
Drugače pa so naredili pred leti že raziskavo in so 10 let starega volka testirali glede slabih bakterij in itd…..umazanije in človeka, ki se redno umiva vsak dan in na veliko presenečenje vseh je bil volk veliko bolj čist. Torej človek nekaj zelo narobe dela sam s sabo in ima še vedno prepričanja, da so živali umazane bolj kot človek. Zelo slaba prepričanja. Glede vonja pa tudi tvoji lasi, če se jih ne bi šamponirala torej brez vseh dodatkov in itd………… bi imeli podoben vonj kot pasji. Zanimivo. Probaj. Samo človek lastnega vonja ne prenaša več na žalost.[/quote]

Ne razumem, kaj imajo moji lastje s temo, jaz samo odgovarjam na vprašanje. Psom te vrste niti ne paše, če so čisti. Če jih umiješ, bodo poiskali prvo mlakužo in se povaljali v njej. Proti vonju se torej ne da boriti, lahko se ga samo navadiš.[/quote]
Jaz sem posvojila psičko iz zavetišča. Ko smo jo dobili, je res smrdela, takoj še isti večer smo jo skopali. Sedaj pes nima nobenega vonja. Glede dela je tako: z mojim prejšnjim psom je bilo zelo veliko dela, saj je bil dominanten, uhajal je, delal škodo. Zato sem kar dolgo oklevala da smo vzeli novega psa. Nova psička je pravi angel, pridna, mirna, neškodljiva, ne uničuje, tudi ukvarjati se z njio ne rabimo, ona je srečna da je z nami v hiši. Tako da je vse odvisno od karakterja psa. Ker jemljete starejšega psa, veste, kaj boste vzeli, pri mladičkih je bolj težko določiti.