Redni vs. izredni študij
Z očetom sva načelo eno debato o delu, študiju itd.
Tekom pogovora o sestričninem možu, ki je inžinir (končal letos-izredno), je moj oče začel govorit, da kako je izobrazba pridobljena z večernim/izrednim izobraževanjm “nikakva” in da on tega sploh ne ceni in kako je lahko nekdo inžinir brez rednega šolanja…
Vse skupaj me je spravilo v slabo voljo, ker sem tudi sama izredna študenta, v svoj študij vlagam ogromno, hodim tudi na redna predavanja, sploh za težje predmete, da o tem, da ker imamo tako strnjena predavanja, moramo toliko več predelati sami, niti ne govorim. In pol, dobim pod nos to, da je to kr neki, itd. Sem se prav razjezila na njega in mu povedala svoje…
Ah, mogla sem se mal spihat…
Kako vi, tisti, ki ste izredno študirali gledate na ta razna pametovanja in zaničevanja, sploh takih, ki niti nimajo izobrazbe….
saj to bi lahko že sama vedela, tudi sam imam visoko strokovno, ki sem jo plačal (šolnina) in jo delal ko sem bil 40 let star
če misliš, da ti bo dala znanje se motiš, dala ti pa bo stopnjo izobrazbe
taka izobraževanja pridejo v poštev samo za ljudi ki že imajo dolgoletne službe, pa se bojijo, da bodo odpuščeni zaradi nepopolne izobrazbe
kapiš?
odvisno. res je da imate bolj strnjena predavanja, manj jih je, več sami delate. vendar so ponavadi tudi izpiti prilagojeni izrednim študentom.
kaj pa porečeš na to: dosedaj so bili izredni študenti večinoma tisti, ki se niso uspeli vpisati na redni. če ti dam za primer prijatelja…pred leti matura narejena vse z 2, redno nikamor sprejet, izredno ekonomija. hvala lepa za take študente.
Mi imamo popolnoma enake izpite kot redni študenti. Ko pridemo na izpit, ne rečejo redni na levo, izredni na desno. Vsi pišemo enako, tako, da glede prilagoditve se ravno ne morem strinjat s tabo. Vsaj na našem faxu je tako.
In ja vem, da je med izrednimi ogromno takih, ki so maturo komaj nardili, a tudi, če v študij ne vložiš dela, ti ocene ne padejo kar z neba. Po drugi strani, pa poznam tudi, kar nekaj študentov, ki so bili odličnjaki, delajo pa 1. ali 2. letnik, tudi po tri leta. Enih študij ne veseli, eni nimajo študijskih navad, itd. Ni vse črno-belo.
Mi imamo popolnoma enake izpite kot redni študenti. Ko pridemo na izpit, ne rečejo redni na levo, izredni na desno. Vsi pišemo enako, tako, da glede prilagoditve se ravno ne morem strinjat s tabo. Vsaj na našem faxu je tako.
In ja vem, da je med izrednimi ogromno takih, ki so maturo komaj nardili, a tudi, če v študij ne vložiš dela, ti ocene ne padejo kar z neba. Po drugi strani, pa poznam tudi, kar nekaj študentov, ki so bili odličnjaki, delajo pa 1. ali 2. letnik, tudi po tri leta. Enih študij ne veseli, eni nimajo študijskih navad, itd. Ni vse črno-belo.[/quote]
Glej, točno to:
ni vse črno in ni vse belo!
Tebi je to že jasno, očetu pa pač (še) ne 🙂
Razlika med izrednim in rednim je:
-izredni se plača
-pri izreden je potrebno več narediti sam (odvisno od fakultete)
-na izrednega lahko pride tudi dijak,ki ni dosegel briljantne uspehe na maturi
še kaj?
Jaz sem letos zaključila 4. letnik. Maturo sem opravila dokaj dobro (tudi s 5),vendar je v celi Sloveniji razpisano samo toliko in toliko število mest, omejitev pa je segla na raven medicine (čeprav je lani,predlani itd. še bila okoli 72 pik) Nisem bila sprejeta v 1. roku. V jok pa na drevo? Ej grem na izrednega. Če imaš tolikšno željo študirati nekaj,zakaj pa ne. Poznam pa zelo veliko dijakov(ne nimajo mature komaj za 2) in odhajajo študirat na izredno. Ravno zaradi tega,ker imajo željo študirati ravno tisto smer. Pa še nekaj. Če še niste brali,poslušali,gledali letos so šolstvu kar ornk zategnili pas in posledično so fakultete vpisna mesta znižala (na moji smeri za 20) tudi za 100 mest. Pa še se bo nižalo.
Takemu očetu bi jaz v roke porinila podrobnejši opis in predstavitev izrednega študija pa naj se potem oglasi. Povej mu tudi,da s tem ko zaničuje tistega,v isti koš deva tudi tebe. Verjemi,jaz mu ne bi ostala nič dolžna,ker sama veš,koliko truda si vložila v študij.
Ja, izredni se plača, ampak je praviloma lažji!
Pri nas je bilo tako, da so izredni lahko hodili na naše roke, mi na njihove ne, ker je kao izpit prilagojen izrednim študentom. Je hodila kolegica na isti faks, le izredno in mi je kazala zapiske za en izpit – prav šokirana sem bila, ko sem videla, da je imela par 10 vprašanj za se naučit in nekaj od tega je bilo potem na izpitu. Pri nas za ISTI izpit pa čist drugačna zgodba.
Selektivni izpiti, s katerimi so imeli določeni res težave, so bili na izrednem vsaj polovico lažji – videla izpite…
Mi imamo izpite večinoma z rednimi študenti in se ne delimo na redni/izredne, torej VSI pišemo enak izpit. S tem, da imajo redni cel semester določen predmet, vaje, ni da ni, mi pa pet predavanj po 4 ure in ogrooomno dela doma. Seminarske naloge so skoraj pri vsakem predmetu in so predpogoj za pristop k izpitu.
Na bruhanje mi gredo tisti kreteni, ki nas, ki študiramo od delu, ocenjujejo za manjvredne. Imamo različne razloge zakaj študiramo ob delu, ni to izključno lenoba. In tisti, ki ste redno študirali, bi vas dala v našo kožo, ko bi prišli ob petih popoldne iz službe, popoldne preživeli z družino, ob devetih zvečer končno dali otroke spat, potem pa VSAK dan do polnoči delali za faks. Da vas vidim junake!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Manj vaj, manj kolokvijev, seminarskih, na študijih, kjer te niso obvezne, ne pomeni nujno manj kakovosti. Sem slišala ja, kako so se kdaj redni študenti bunili glede tega sprotnega dela, nič pa ni bilo obvezno, za vse so dobili samo dodatne pike pri izpitih. Najbolj smešno mi je pa bilo, ko sem prišla na redna predavanja ali vaje, pa tam vidim sedeti 30 folka, v letnik pa vpisanih 170? Kje so torej tisti redni študenti? in taki so se imeli največ za pritoževati. Redni vpis tudi ni enako redni sprotni študij. En tak, ki je redno vpisan, prikaže se pa na faxu, šele ob prvem kolokviju, ali oddaji vaj, mi nihče ne bo rekel, da je sam zaradi tega, ker je redno vpisan pa zdaj kaj boljši kot izredno vpisani!
Sicer je res od faxa do faxa različno.
Ne nujno, po vsej verjetnosti pa.
Zakaj? Ker je razlika, če tu poslušaš in imaš vaje iz nekega predmeta celo leto, ali pa nek “šnelkurz” in potem oba dobita enako potrdilo.
In to dobri in zahtevni delodajalci dobro vedo..
lp, a.[/quote]
Si prebrala samo prvi stavek? Očitno, ker, če bi prebrala vse, kar sem napisala bi vedela, kaj sem želela s tem povedat!
Moj pogled: če bi jaz izbirala (npr. da delam v kadrovski) med dvema z istim poklicem (diplomo), eden študiral redno, drugi izredno.
Odločila bi se za izrednega …zakaj?
Ker to pomeni, da se človek trudi. Da se trudi POLEG polnega delovnega časa, morebitnih družinskih obveznosti (otroci…tu je ogromno odrekanja, usklajevanja ipd), ipd oseba odloči še za študij (za katerega velikokrat ostane le nočni čas, kadar naj bi oseba spala)….to je trud in odrekanje In volja. .
Študent, reden, katerega edina naloga je študirati (in žurirati) ….in da ti pomoli pri 30+ letih pravkar končano diplomo, z 0 leti delovnih izkušenj, z bivanjem na naslovu mamice in očkota…sory, ta se v življenju vsekakor še ni trudil tako kot prvi. o trudu, odrekanju in volji tu ne govorimo prav dosti.
Seveda so izjeme, ampak le te potrjujeo pravilo.
ps, ne delam izrednega…
tega pa verjetno ne veš, da je vsak študijski program odobren iz ministrstva za šolstvo, da je vsak program akreditiran in kasneje tudi zunanje evalviran.
Mala katastrofa je, ko ljudje, ki ste imeli možnost rednega študija kritizirate vaše kolege, ki te možnosti ali niso imeli ali je niso izkoristili pa se sedaj trudijo, da bi prišli do izobrazbe.
Avtorici izredni odrekanje pa dam čisto prav. Naj samo še dodam, da ne stanujejo vsi v LJ ali MB ali kje v bližini faxa.
tega pa verjetno ne veš, da je vsak študijski program odobren iz ministrstva za šolstvo, da je vsak program akreditiran in kasneje tudi zunanje evalviran.
Mala katastrofa je, ko ljudje, ki ste imeli možnost rednega študija kritizirate vaše kolege, ki te možnosti ali niso imeli ali je niso izkoristili pa se sedaj trudijo, da bi prišli do izobrazbe.
Avtorici izredni odrekanje pa dam čisto prav. Naj samo še dodam, da ne stanujejo vsi v LJ ali MB ali kje v bližini faxa.[/quote]
kritiziram tisto, kar poznam osebno. in to, da ti recimo formalno ukinejo zagovor diplome s komisijo ter ga spremenijo v pogovor z mentorjem, kot je uvedla ena od teh d.o.o. fakultet, je poden… tako, kot je poden to, da omogočajo opravljanje izpita na daljavo preko računalnika, recimo… ki onemogoča vsako kontrolo identitete tistega, ki izpit opravlja. in še kup takih cvetk poznam….
eno je, kak je program… drugo pa je, kako se ga izvaja
Sama nasploh nisem pristaš, da se študij meša še s čimerkoli drugim. Leta za študij so leta za študij in imajo posebno težo. Zato zame tisti, ki kao študirajo (kar v veliko primerih pomeni: pacajo izpite, zato da bojo na koncu lahko mahali s pildkom, imenovanim ‘diploma’), zraven pa rojevajo otroke, opravljajo skoraj redne službe itd, itd, niso ‘resni študentje’. Pa čeprav se po prsih tolčejo od svoje blazen požrtvovalnosti, sploh rojevanje otrok je zanje vrhunec kariere.
Zame to pač nek resen študent ni, pa čeprav je lahko uspešen.
Leta študija pri resnično resnem študentu pomenijo oblikovanje osebe. V francoščini se izobrazbi reče ‘formation’ – dajanje oblike. In to je zame resen študent, ki se v svoj predmet poglobi, ga resno jemlje, mu nameni toliko in toliko ur na dan – na predavanjih, vajah in tudi v debatah s kolegi. In pa seveda – ki študijski čas uporabi zato, da malo ‘razpre krila’. Hodi na tečaje, hodi na koncerte, potuje, odkriva ‘smisel življenja’, sanja malo – to je vse del mladosti in resen študij zajema vse to. Kdaj bo folk sanjal, če ne takrat? Seveda to ne pomeni, da ‘bluzi v tri dni’, faks je treba resno vzet, hodit na izpite, predmete študirat – s strastjo. In zraven uživat polno študentsko življenje, ki ga okrilje fakultete in status študenta omogočata. Krožki, hobiji, filmi, tudi žuri, velike ideje – to je resen študent. Pa poln indeks, jasno.
Taka oseba ima potem kaj za ponudit, v smislu zrelosti. In je odsanjala svoje sanje, dojela, kaj se da, česa se ne da in je to več ne preganja. Mladost mora imeti svoje mesto. Zato zame dekleta, ki že v času faksa pridelajo enega ali dva otroka in se po prsih tolčejo, koliko služb morajo opravljati, da to vse sfolgajo, niso resne študentke. Pa čeprav prileze do diplome. Prezgodaj so padle v eno kolesje in se niso, da rečem, naužile tistih pravih študentskih let. Ki dajo človeku eno obliko, ne samo formalno izobrazbo.
To je pravi študij. Ne pa hitenje k nekim opravljenim zadevam, vse po lini najmanjšega odpora, vse na štanc.
Da ne bo pomote – čisto razumem, da vsi nimajo možnosti tako študirati in nimam nič proti izrednemu študiju. Samo dejstvo je, da je visoka izobrazba danes dostopna že kar vsakemu in ni nobene prave selekcije. Zato se je tudi ne ceni, kot bi se jo moralo in kriteriji strmo padajo.
Razumem tudi, da se človek kasneje odloči za študij ali za kako drugo smer in to je čisto ok. Samo študij v smislu enega globljega oblikovanja osebe pač to ni in velikokrat se izpiti delajo ‘samo da bo’, ne pa z neko pravo globino.
Jasno je, da jih tudi veliko rednih študentov ne dela s prav nobeno globino:) žal je zavedanje o tem, kaj je to študij, resnični študij, kakšne možnosti daje človeku, na sploh izjemno nizko. Danes je študij potrošna globina, kmalu bojo v mercatorju imeli info točke za kaka ‘diplomska izobraževanja’, se ne bi čudila:) In zato vse, kar ima pridih izrednega, ‘za zraven’, ‘ob delu’, ‘večerno’ pač zbuja odpor, še toliko večji.
Ker dejstvo je in ostaja: resen študij zahteva celega človeka. Koliko si pa res cel, koliko daš sebe notri, je pa vprašanje, sploh na teh ‘fakultetah s.p.’, ki se zdaj množijo.
@jahrin: večina študijev pri nas študentom ne da neke širine ali sploh kakršnekoli uporabnosti. Torej, ko pride sveži diplomant v svojo prvo službo, ni zaradi diplome nič več od ostalih, ker se mora vsega naučiti od nule. Torej ne povelučuj rednih študentov kot da so božanstva, če so v petih letih rednega študija spacali diplomo. Veš, če imaš cel ljubi dan čas samo za faks, res ni nek blazen uspeh pridobiti diplome.
Eni ste enostavno na previsoki štangi.
No, glej, jaz sem ena takih rednih-izredno vpisanih študentk. Ko sem se vpisovala na fax, je bilo potrebno za redni študij imeti toliko točk, kot na medicini, torej čez 80, ne spomnim se zdej točno, koliko. Vpisala sem se izredno, ker si to želim študirat, in še več, ta poklic si želim opravljat. Delam 3 dni v tednu po 12 ur, ker si enostavno drugače študija ne bi mogla privoščit. To sem vzela nase, kot svojo obveznost in lažje reskiram 3 dni v tednu, kot pa vse dni in študiju namenim samo par ur dnevno. Ostale dneve hodim tudi na redna predavanja za predmete, ki so res težki in za katere vem, da mi bodo predavanja prav prišla. Ostali čas sem v knjižnici, ven grem pa res mogoče 2x na mesec. Vsako leto do zdaj sem bila tudi na poletnih šolah v tujini. Jaz mislim, da v svoj študij vložim veliko več, kot marsikateri redno VPISANI študent, tako, da samo priti do diplome in kao na hitrco nekaj skup spacano, me razumljivo jezijo, ker nismo vsi v istem košu, posploševati je pa najlažje. Tudi redni študenti, ki se 2 tedna pred izpitom začnejo prvič neko snov učiti-a to pa ni na hitrco nekaj spacano, in samo da je pristop!?
Forum je zaprt za komentiranje.