Sem 12. tednov noseča

Sem nosečnica z tipičnimi nosečniškimi težavami, bruhanje, grozna utrujenost. Delovni čas imam razporejen čez cel dan, ker nas je zaposlenih premalo in je delodajalec sprejel ukrep, da delam od 08:00 do 18:00 z 1 urno prekinitvijo. Do 15:00 še zdržim, potem mi pa energija pade in komaj zdržim budna na delovnem mestu.
Drug teden imam pregled in sem razmišljala, da bi predlagala zdravnici, če mi lahko da bolniško za 4 ure, torej da bi 4 ure še vedno delala, ker res nimam interesa ulenit se doma.
Mi je pa rahlo nerodno :-S.
Kaj mislite? Je brez veze ali lahko predlagam?

Prav si povedala – si NOSEČA in imaž nosečniške težave. Nisi BOLNA!
Pa madona no, dajte si že enkrat dopovedat, da nosečnost ni bolezen.

Prav si povedala – si NOSEČA in imaž nosečniške težave. Nisi BOLNA!
Pa madona no, dajte si že enkrat dopovedat, da nosečnost ni bolezen.[/quote]

nosečnost res ni bolezen, je pa res, da jo spremljajo različni simptomi, ki spremljajo tudi druge bolezni. me zanima, kako bi ti stregel/stregla stranki, če obstaja možnost, da jo pobruhaš od glave do pete.

Bruhanja in slabosti bi moralo biti počasi konec, potem tudi utrujena ne boš več tako.

Lej, rečeš lahko za bolniško, kaj pa bo izvedljivo, boš pa videla.

Prav si povedala – si NOSEČA in imaž nosečniške težave. Nisi BOLNA!
Pa madona no, dajte si že enkrat dopovedat, da nosečnost ni bolezen.[/quote]

nosečnost res ni bolezen, je pa res, da jo spremljajo različni simptomi, ki spremljajo tudi druge bolezni. me zanima, kako bi ti stregel/stregla stranki, če obstaja možnost, da jo pobruhaš od glave do pete.[/quote]

A veš da tudi obstaja možnost, da te povozi avto, ko greš zjutraj v službo? A potem ne greš v službo sploh?
In v vednost: med prvo nosečnostjo sem delala kot natakarica, med drugo pa v skladišču (dvigovanje bremen).

Ti zdravnici povej stanje takšno kot je, tako s tvojim zdravjem kot tudi kakšne razmere so v službi, potem se bo pa že zdravnica odločila. Ti nima bit za kaj nerodno.

Če si noseča, to še ne pomeni, da moraš nujno na delovnem mestu crkavati od utrujenosti in slabosti. Če bi prišla sem na forum in bi napisala, da si v službi grozno utrujena in ti je ves čas slabo, podatek o nosečnosti bi pa izpustila, ti gotovo nihče ne bi pametoval, da ti kar zdrži in visi cele dneve v službi, ampak bi ti svetovali, da greš s tem problemom do zdravnika. Kakor pa ženska ob svojih problemih omeni nosečnost, te pa takoj napade kakšen sovražnik nosečnic, ki jim privošči, da bi ja čim bolj trpele.

Da, za take primere lahko dobiš bolniško, toliko da malo prideš k sebi. Ginekologinja bo ocenila ali si do nje upravičena. Povej ji kakor si nam.

Ne oziraj pa se na zlobne jezike tukaj, ker ene pojma nimajo kako je delati ko ne moreš skoraj dober dan stranki reči. Jaz vem. Mi je bilo pa okrog 14 tedna dosti dosti boljše in sem imela ogromno energije.

nosečnost res ni bolezen, je pa res, da jo spremljajo različni simptomi, ki spremljajo tudi druge bolezni. me zanima, kako bi ti stregel/stregla stranki, če obstaja možnost, da jo pobruhaš od glave do pete.[/quote]

A veš da tudi obstaja možnost, da te povozi avto, ko greš zjutraj v službo? A potem ne greš v službo sploh?
In v vednost: med prvo nosečnostjo sem delala kot natakarica, med drugo pa v skladišču (dvigovanje bremen).[/quote]

lol za to, da te povozi, obstaja zgolj mala možnost, bruhanje je pa dejstvo. če tebi ni bilo slabo, to ne pomeni, da nobeni drugi ni…. ene bruhajo celo nosečnost.

Če bruhaš in si utrujena pojdi na bolniško, seveda. Če imaš take težave, ti zdravnik valjda da bolniško. Pa ne zaradi nosečnosti, ampak zato, ker se slabo počutiš. Jasno.

Tako enostavno je nekaterim napisat, da nosečnost ni bolezen, pač pa “samo” nosečnost, ampak dejstvo je najbrž pri vseh zelo podobno – sedijo v pisarnah od 7. do 15., potem jo zaklenejo in gredo domov.

Sem imela zelo podobno izkušnjo, delovni čas razpotegnjen med 9.00 in 18.30 in seveda delo s strankami, tudi precej fizično, sicer ne ravno naporno fizično, ampak veliko premikanja, hoje gor in dol po stopnicah, prenašanje predmetov (sicer lažjih, a zato pa jih je bilo toliko več). Meni je bilo tudi zelo naporno, čeprav posebnih težav, razen slabokrvnosti in hemoroidov, nisem imela. Zvečer sem bila včasih tako crknjena in noge sem imela tako zatečene, tako sem bila brez energije, da sem se včasih pred odhodom iz službe prav zjokala (do avta sem pešačila še cca 20 minut). Prišla sem domov krepko čez 19.00, utrujena, lačna, slabe volje. S prihajajočo vročo pomladjo in nenormalnim poletjem, ko sem bila visoko noseča, se je stanje le poslabševalo. Dolgotrajna hoja od avta do službe, fizično kar nekaj premikanja čez cel dan, hoja spet nazaj do avtomobila – kljub temu, kar sem vedno prebrala, da premikanje pomaga – mi je poslabšalo hemoroide, tako da, oprostite izrazu, ko sem hodila sem čutila kako mi lezejo iz riti in včasih ko sem prišla domov sem imela hemoroid zunaj, velik kot kokošje jajce. Kako to boli, se ne maram spominjat. Doma sem samo jokala in si na rit tlačila zamrznjene gaze. Hudo je bilo tudi, ker ponoči nisem spala oz sem se zbudila ob 2.00 ali 3.00 in nisem več spala. Zjutraj ko sem prihajala na delo, sem se počutila kot da imam že cel šiht za sabo.
Nikoli nisem dobila bolniške od ginekologa, čeprav je vse to vedel.

Druga nosečnost ni bila tako brutalna, ker so med mojo prvo porodniško dobili študentsko pomoč in v drugi nosečnosti so mi ponudili, da me razbremenijo popoldanske izmene oz celodnevnega urnika, tako sem prihajala zgodaj zjutraj v službo, delala sem dosti bolje, veliko manj sem se počutila obremenjena in vse skupaj sem dosti boljše prenašala.

Kar sem se z leti naučila je to, da je ženska ženski neprijateljica. Bog ne daj, da omeniš slabo počutje med nosečnostjo, kako planejo kot jastrebi, nekaj neverjetnega. Bog ne daj, da omeniš, da boš rodila z epiduralno, carskim, da je porod bolel, kako te spljuvajo. Bog ne daj, da pokažeš kakršno koli šibko točko. One? One so to vse takoooo pokončno prenesle, tako korajžne, ph, kaj si ti misliš, one so delale dva šihta in ponoči so šle še štihat na njivo, prale so na roke na kamenju ob potoku in zjutraj so vse nališpane šle v službo ko što ništa nije bilo…Herojke, doprsni kip jim postavit na glavni trg, takoj!!!

Na vsak način pojdi na bolniško, čeprav si ‘le’ noseča. Taka utrujenost ni dobra ne zate in ne za dojenčka, prav cel dan an delovnem mestu pa tudi ne, tista ura vmes je ‘kr neki’. Jaz mislim celo, da bi lahko ostala na začetku cel dan doma. Tiste, ki se hvalite, kako ste na težkih delovnih mestih preživljale nosečnice, ste morda res svetnice, bolj verjetno pa je, da ali niste imele velikih težav ali pa niste znale poskrbeti zase. Zato je čisto v redu, da ima besedo tudi zdravnica.

Hvala vam, tistim, ki pa v nosečnosti nimajo težav, pa vsaka čast…

Ojej, zdaj ko sem to prebrala šele vidim, kako sem napisala svoj prispevek. HOtela sem povedati, da sem trpela ko zmaj! Nisem si želela delat tako, ne cel dan, ne do večera. Bila sem jezna, utrujena, žalostna in da ŽELELA SEM SI BOLNIŠKO, ki je nisem nikoli dobila. NIsem imela podpore ne v službi, ne v ginekologu. Morala sem tako delati, čeprav mi je bilo pasje. Hkrati so me starejše sodelavke, ki so imele že malo večje otroke, šikanirale in me zasmehovale, če sem potarnala.
Prva nosečnost mi je bila grozna, temu primerno sem se tudi počutila, nisem uživala, nisem z veseljem pričakovala dojenčka in najbrž sem zaradi tega imela po porodu tudi določene težave s sprejemanjem otroka.

Sorči, sam tvoj ginekolog je butelj, če pri takih težavah, ni ocenil, da si za na bolniško! Sicer bi ti jo pa lahko osebni zdravnik dal. Ne vem, zakaj se ene matrate… Nikomur ne dajo medalje, če kljub slabemu počutju rine v službo!

mogoče, samo predlog:
če je možno bi se na tvojem mestu pogovorila z delodajlcem, mu razložila težavo in ga prosila, če lahko opravljam mogoče delo, ki me ne obremenjuje toliko ( ne vem, nisi navedla, kaj delaš samo recimo verjamem, da ti je ob takih težavah težko toliko časa delati z ljudmi ).
bolniška pomoje ni najboljša rešitev, ker:
– imaš še več možnosti, da ostaneš brez dela po končani porodniški
– imaš nižjo osnovo nadomestila
– boš otopela, imela preveč časa in ne vedela kaj z njim
moja nosečnost je bila sicer res idealna – fizično in sem delala, normalno opravljala vsa dela doma in si res ne predstavlajm oz. s kakšno bolečino in kako težko rodijo tiste, ki nimajo take sreče kot jaz in morajo nosečnost preležati. Groza, popolnoma nerazmigan naj telo da vse od sebe – kako lahko kaj takega od njega zahtevamo?

Zakaj, ljuba duša? Kot da je to kakšen osebni dosežek, če ti ni za popizdit slabo med nosečnostjo. In kot da je tista zgoraj, ki so ji hemeroidi v velikosti jajca iz riti lezli, sama kriva za to.

Vse pač ne prenašamo enako dobro nosečnosti.

Kar gre meni na živce, so glumice, ki jim nič ni, pa sforsirajo bolniško. Če imaš res težave, pa pojdi na bolniško. Telesu je vseeno, a ti je slabo zaradi nosečnosti a zaradi trebušne gripe. Če bruhaš, bruhaš.

Prav si povedala – si NOSEČA in imaž nosečniške težave. Nisi BOLNA!
Pa madona no, dajte si že enkrat dopovedat, da nosečnost ni bolezen.[/quote]

Ne, ni bolana. Lahko pa ji takšna utrujenost škodi. Ne govori bedarije, če še nisi doživela takšnega položaja (osebno sem prešla iz normalne nosečnosti v rizično s strogim nadzorom ravno po sorodni poti), tako da draga avtorica, če misliš, da si upravičena do bolniške, poprosi G za nasvet in skupaj se bosta že česa domislila.

Prav si povedala – si NOSEČA in imaž nosečniške težave. Nisi BOLNA!
Pa madona no, dajte si že enkrat dopovedat, da nosečnost ni bolezen.[/quote]

Ne, ni bolana. Lahko pa ji takšna utrujenost škodi. Ne govori bedarije, če še nisi doživela takšnega položaja (osebno sem prešla iz normalne nosečnosti v rizično s strogim nadzorom ravno po sorodni poti), tako da draga avtorica, če misliš, da si upravičena do bolniške, poprosi G za nasvet in skupaj se bosta že česa domislila.[/quote]

Meni se je zgodilo podobno. Kljub nasvetu ginekologinje, sem delala naprej (naporno terensko delo). Po dveh tednih se je zdrava nosečnost spremenila v rizično, do konca na bolniški.
Avtorici svetujem, da ji zdravnik (lahko splošni) da kak teden, dva bolniške, da se spočiješ. potem pa se poskušaj dogovoriti z delodajalcem, da bi spremenila delovni čas.

go for it! izgubit nimaš kaj.

tudi jaz sem imela zelo slabo počutje, dodatno recesija, presingi na šihtu taki da dol padeš.

tudi jaz sem si govorila, da bom malo potipala pi zdravnici, potem pa sem se ji tam zjokala- očitno sem bila dosti bolj skurjena kot sem si sama dopovedovala… ne spominjam se rada te faze ….zdravnica mi je takoj pisala 1 mesec, kasneje pa podaljšala zaradi drugih težav. težko je, ekr te vsi gledajo kot čuk, lenoba da si – a sem se požvižgala na to. prvo nosečnost sem bila do konca na šihtu, pa ko da mi je bil kdo hvaležen- edino na plači se ti pozna.
ko sem bila doma- to je bilo eno najlepših obdobij v življenju, skuhaš, pospraviš, si s starejšim otrokom IN predvsem paziš na zdravje. tudi malček potem ni prehiteval z rojstvom, ne glede na težave, je bilo vse OK. hvala bogu.
pazi nase, tako boš imela čas delat do 65 leta ….vsem niti ne rabiš razlagat da si doma, kaj jih pa briga!!!

Bila sem noseča 3x, vsakokrat slabosti z bruhanjem do poroda! Prvih pet mesecev bruhala do 8xdnevno, nič zadržala v sebi. Ker sem delala v lastni firmi, sem pač kasneje hodila v službo, pa prej šla, pa vmes počivala na kavču:) in WC imela na dosegu ust.

Sicer ne bi zmogla, si ne prestavljam, da bi delala v trgovini.

Računaj na to, da boš imela porodniško nižjo če greš na bolniško.

Kdaj ste pa odšle na bolniško? Tudi okoli 12. tedna? Sej meni se zdi res zgodaj, vendar kot ste nekatere omenile, nihče mi ne bo podelil medalje, če bom delala do onemoglosti, torej zakaj se mučiti, če grem lahko na sproščujoč sprehod…?

Mislim, da sta zdravje in poslednično zdravje otroka bolj pomembni, kot pa par eur. Pa ne mi natolcevat o tem, kako potem ne moreš skrbeti za otroka ker dobiš par eur manj.

jst sem nosečnost do cca. 6 meseca prenašala odlično, se vozila 1 uro daleč v službo vsak dan z vlakom, delala normalno v službi in vse doma (še več kot prej)… sm mislila, da je vse ok, da bojš ne more bit… potem pa – premajhen trebuh, premajhen otrok, previsok pritisk… bolniška… in šele ko sem ostala doma, sem ugotovila, kako resnično utrujena sem in da pač nisem nobena superwoman in da je cajt, da mal počijem…
aja no – moj point – v naslednji nosečnosti ne bom ponovila iste napake, ampak bom malo bolj pazila nase in bom ostala prej doma (če bodo seveda okoliščine podobne)…
me ne zanima, kaj si bodo mislili o meni – da sem lenoba ali da nisem – briga me – sej je samo 9 mesecev oziroma še manj – prej in pol bom delala na polno, ko bom noseča, pa pač ne bom… mi je bolj pomembno zdravje otroka in lastno zdravje (in dobro počutje), kot pa doprsni kip za mučeništvo…

Bolniško ti da osebni zdravnik in ne ginekologinja.
Greš tja in poveš. Potem ko se spočiješ, lahko delaš 8,6,4 ure, kolikor pač zmoreš.
Skratka naroči se pri zdravniku.