DIC ali Poljane
Informativni dnevi so za nami, treba se bo odločit.
Za šolo se je hči že odločila (SŠFKZ), zdaj pa še internat. Izbiramo med dijaškim domom Ivana Cankarja in dijaškim domom Poljane. Prvi je velik, veliko dijakov (cca 600), prostornejši, bližje šoli, drugi manjši, manj dijakov (cca 120), manjši prostori, slabih 10 min oddaljen od šole.
Zanima me, če si je še kdo ogledal oba internata in se odloča med njima. Ste se že odločili? Kaj je prevladalo za odločitev?
Pozdravljena,
jaz sem v hodila na tole šolo, v domu pa sem bila na Poljanah (takrat DUZU).
Takrat smo bile v primerjavi z dijakinjami iz DIC-a bistveno bolj “na špagci” in pod kontrolo, saj so bile vzgojiteljice redno na vezi z razredničarkami in starši. Meni ni žal da so se starši takrat tako odločili, imam res lepe spomine na srednješolsko obdobje.
Ni tako zelo daleč, samo povezave so zelo slabe, pa še pouk bo 1x tedensko popoldne. Zato je najbolje zanjo, da bo bivala v internatu.
Mene pri DICu moti, da je tako velik in da je zato verjetno manj nadzora. Sicer sami zase pravijo, da imajo vse pod nadzorom. Ampak dejstva so po mojem malo drugačna. Je pa malo več prostora v DICu kot na Poljanah, sploh v sobah (vsaj tistih, ki so nam jih pokazali). V Poljanah so pa manjše sobe in se mi je vse zdelo stisnjeno.
Sem bila v Dicu v A stavbi in je super;-) vsi vzgojitelji so bili res v redu, fantje brez dovoljenja varnostnika ali vzgojitelja niso smeli k puncam in obratno, vzgojitelji so imeli naše urnike,tako da so vedeli kdaj je pouk,splošni izhod do 21h,vzgojitelj je podaljšal do 22h za dlje so morali poklicat starši. Od takrat se je še povečal nadzor,zdaj se vrata odprejo s kartico,na zunanji strani so kamere,tako da neopažen ne more ven. Še to,načeloma ima vsak hodnik svojega vzgojitelja,učne ure so obvezne razen če imaš takrat pouk. Če ne more na kosilo dobi lunch paket,možna je vegetarijanska prehrana. Pa še zame največji plus-vedno se kaj dogaja,kulturni večeri,glasbeni,gledališki večeri, pa raznorazne dejavnosti.
Sama sem bila v DIC-u in moram povedat, da so bila to najlepša leta mojega življenja (do sedaj). 🙂 Glede nadzora je pa vse odvisno od vzgojitelja. Za mojega vzgojitelja vem, da je redno hodil na govorilne ure v šolo. Če bi bilo karkoli narobe, bi takoj klical domov. Sicer pri meni je šel samo ene parkrat, potem je pa itak rekel, da samo čas izgublja, pri cimri in še eni iz sosednje sobe je bilo pa malo drugače. Vem, da je bil stalno v kontaktu z njunimi starši.
Prav tako so bili takrat precej pozorni glede izhodov in učnih ur. V naši skupini vem, da smo morali biti med učnimi urami noter in v učilnici (razen, če si imel pouk). Prav tako je bil večerni izhod (enkrat na teden do 22h) odvisen od uspeha v šoli (vsaj v naši skupini je bilo tako). Seveda je pa v veliki meri vse odvisno od dijaka – lahko je še tako strog nadzor, 24 ur na dan mu ne bo nikjer nihče “za ritjo” stal in gledal kaj dela.
Drugače je pa tako kot je napisala njegov sonček. V DIC-u se vedno kaj dogaja. 🙂
Ha, ha, kdaj pa si bila ti tam? Ko sem bila sama v sobi 28, sta Grega in Matevž kadarkoli se jima je zahotelo prišla k nam v sobo s pozdravom ‘Zdravo lulike’ , se ulegla na naše postelje in nas zabavala, pa je bilo učenje! Saj ne, da nam ni pasalo…
Se pa strinjam, tudi meni je bilo v dicu zelo všeč. Če že ne drugega, bolj zdravo okolje, ker niso samo babe kot v Poljanah.
Sem bila tam od 2001-2004, pa se 1x no zgodilo,da bi kateri od fantov prišel brez dovoljenja. Pa so bili pogosto pri nas, ker smo jih punce inštruirale. Je pa res,da takrat še ni bilo kamere na oknu v dekliški učilnici in je od sosede fant večkrat pri njej bil brez vednosti vzgojiteljev, dokler ni cimre za cel popoldan zaklenila ven in jo je vzgojiteljica našla v moji sobi, sosedo in njenega fanta pa zaklenjena. Seveda so klicali starše in izrekli ukrep, kmalu zatem pa montirali kamero.
Ojla, no jaz pišem tole objavo za tiste ki bodo bivali v dijaškem domu od leta 2018 dalje, ker je to ena novejših objav in je bolje starše in mlade oznaniti z bivanjem v Dicu letos. Leta 2018 sem vstopila v dijaski dom Ivana Cankarja, kot mirno in pridno dekle. Nikogar nisem poznala. Uzgijitljica me je sprva peljala do sobe v kateri stanujem še z dvema dijakinjama SSFKZja ki sta prav super. Med seboj si pomagamo, se je pa na naši šoli precej za učit v primerjavi z ostalimi. Prednost dijaškega doma je da se med seboj spoznamo in si tako med seboj izmenjalo z višjimi letniki teste. Spoznamo veliko dijakov iz različnih šol, je pa tudi nekaj študentov. Fantje v B stavbi so samo v prvem in drugem štuku, ostalo so dekleta. Glede nadzora, nas uzgijitljica preverja zjutraj saj ima SŠFKZ en dan v tednu pouk popoldan, preverja nas med 16 in 18h ko so učne ure in preden gremo spat okoli 8h do 9h kdaj prej kdaj kasneje odvisno od dne. Če uzgijitljice kakšen dan ni je za nas odgovoren drug uzgijitlj. V sobi smo v treh in zato kdaj potrebujemo malce miru pa prosimo varnostnika za ključ sobe na podstrešju kjer se lahko mirno in zbrano učimo. Glede fantov po sobah, ni ravno pogosto no, če ima kakšna punca brata se da zgoditi da večkrat pride na obisk, drugače pa sošolci ko pridejo kaj vprašati sošolke za zvezke,…. Parov v Dicu ni ravno veliko, vsaj jaz nimam nekih izkušenj s tem. Fazaniranja po dijaškem domu ni, je samo v centru se to ne več veliko. Hrana v Dicu je dobra, sama sem zelo zelo zelo izbirčna ampak vedno se najde nekaj kar bo dobro tudi za vas. Drugače je zraven pizzerija kjer so veliki kosi pic pa še zelo poceni tko da kar tja haha. Punce se lahko po sobah obiskujejo to itak, pa tudi za fante pomoje ni nekih problemov, sam nevem ker ni tok tega. Mamo tut fitnes, knjižnjico, razne krožke, pinkponk,… Ful je teh druženj, dan sonca, pust, Miklavževanje,….. Pol sobe mormo met pospravljene ob petkih, če hočemo dobiti eno majhno čokolado, na koncu leta. Drgač ni treba hahaha. Fazanom se prvi teden tko ful dogaja gremo na izlete,… Prav pogrešam tisti prvi teden, najlepši teden v mojem življenju. Spoznaš mnogo novih ljudi, sklepaš prijateljstva, če hodiš na SSFKZ lih nimaš dost teh zabav k mamo največ testov in spraševanja ravno pred med in po praznikih tko da to za nas odpade, mamo pa prost dan sonca ki pride na koncu leta, seveda če si priden in ne tak kot jaz, ko moraš popravljat 3ocene na dan in še popravne izpite. Okolica DICa je urejena. Kdaj smrdi po travi ki jo kadijo nekateri, to nas moti ampak upamo da bodo ukrepali glede tega čim prej, ne zapades v slabo družbo če nočeš ker je tle tok folka da 1000{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} najdeš nekoga s skupnimi interesni, skupnimi cilji, narečjem, kerakterjem,…. DIC je ena res lepa izkušnja. Dan ko sem se vpisala sem se mi bo za vedno vtisnil v spomin. Nikoli ne bom pozabila tistega lepega nasmeška cimer ko smo se prvič zagledale in tistih norih dogodivščin ki sem jih doživela v enem letu, v najlepšem letu svojega življenja. In komaj čakam kaj bo naslednje leto in naslednje in naslednje. Morda se celo še vrnem, vrnem sem, v dijaški dom Ivana Cankarja ker ne verjamem da ga bom lahko po 4 letih kdaj sploh lahko pozabila. Priporočam ta dom, rada ga imam in vesela sem da sem del njega
Forum je zaprt za komentiranje.