Motivacijsko pismo, kaj je to?

Saj v bistvu vem, ampak če mi lahko kakšen strokovnjak razloži, zakaj se temu zdaj moderno reče “motivacijsko pismo” in kaj vse naj bi vsebovalo (in česa nikakor ne).

A motivacijsko zato, da zmotiviramo bodočega delodajalca, da vzame ravno nas?

Ali se začne z “Zadeva: motivacijsko pismo” ali je to čisto zgrešeno. Ali je to preprosto prosti spis, ki se začne s “Spoštovani”, nadaljuje s kratko predstavitvijo in poudarkom na bistvenih prednostih kandidata in zaključi z “V pričakovanju vašega povabila na razgovor…” ali čem podobnim.

Ali kaj tretjega?

Motivacijsko pismo, kaj je to, se to na novo pošilja delodajalcem, ker jaz za to prvič slišim

V tujini je metoda motivacijskega pisma poznana ze nekaj deset let.
Skratka, poleg Cirriculum Vitae, ki ga v tujini povzamejo v “resume letter” je potrebno dodati se “Cover letter” – motivacijsko pismo, kjer poves

– KAJ bi rada delala in
– KAKO, NA KAKSEN nacin ti vidis svoj doprinos dela temu podjetju.

Hehe, ne, narobe si razlagaš…motivacijsko pismo ni zato, da motiviraš delodajalca, da te vzame [sub](no, na nek način je, saj je vse, kar pošljemo v prošnji z namenom prepričati delodajalca, da sem ravno jaz pravi kandidat, ampak pustimo to zdaj ob strani)[/sub] =)

V motivacijskem pismu pišeš o tem, kar tebe motivira, da si se prijavila na razpis, torej kako zelo so ti delovne naloge pisane na kožo, da si ti v tem ful dobra, si želiš delat v takem kolektivu, kako zelo bo to del.mesto doprineslo k tvojemu celostnemu razvoju in podobno palamudenje.

Ja, samo če delodajalec prejme par 100 prijav, ne bo bral prostih spisov, kdo pa ima cajt!
Pregledno, pregledno in še enkrat pregledno, itak pa veljajo samo izkušnje in znanje, pa reference.

Jaz imam v naši službi čez tudi kadrovsko in meni je še kako pomembno, kaj napišejo v spremni dopis/motivacijsko pismo/kakorkoli že kdo temu reče. In prav vse preberem, tudi ko dobimo 100 in več prijav.

V službi je namreč potrebno ogromno pisanja, dobro pisno izražanje, pravilna slovnica – in spremni dopis k življenjepisu je tisti prvi vtis, ki ga dobiš o kandidatu za službo. Meni zelo lepo napisan spremni dopis odtehta tudi to, da oseba nima veliko delovnih izkušenj. Delovne izkušnje se pridobijo, dober stil pisanja pa obstaja ali pač ne.

Če so v dopisu cvetke v stilu “materin” jezik, predlog z in s na napačnem mestu, premalo/preveč vejic, ipd. – potem take osebe niti ne povabim na razgovor. Lahko je krasna oseba, ampak bi mi požrlo preveč živcev popravljat pisne napake za njo.

Najboljših 10 prijav nato povabim na razgovor, tam pa načeloma ne ocenjujem več po izkušnjah (ker povabim samo take, katerih izkušnje ustrezajo vrsti dela), ampak je predvsem pomembno, da je človek prijeten, sproščen, da se zna nasmejat – pač nekdo, s komer bo fajn preživljat ure in ure v službi in ne bo konflikten za kolektiv.

Je pa res, da v kakšni drugačni službi, zgoraj navedeno sploh ne bi bilo pomembno.

Jaz ga vedno dodam, in za vsako prosnjo, poosebljenega (na prosnjo), zacela sem pa po faksu, tam, 1993 mislim, tako da imam kar nekaj ‘templates’.

Torej, tukaj gre za obliko:
Jaz (kaj znam, podrocja v katerih sem delala in tukaj je potrebno usmerjati)
Vi (kaj pocnete, kaj ste itn)
Kako jaz spadam v vaso firmo.(tocka Jaz ki se vklopi z Vi)
Zakljucek (pozitiven, nedvomni, saj nimam kaj zgubiti 😀 )

to je nekej kar dokazuje kolk je človk pripravljen lezt v rit da pride sploh na vrsto do razgovora mogoče…