Iz knjige Psihologija množic, Študija vsakdanjega mišljenja, avtor: Gustave Le Bon
Psihologija množice
Dejstva, ki opisujejo obnašanje množice, oziroma zabite črede.
Na domišljijo množic ne moremo vplivati tako, da poskušamo vplivati na inteligenco, ali z zmožnostmi logičnega sklepanja, se pravi z dokazovanjem.
Iluzije in besede so tiste, ki so vplivale na um množic, in še posebej besede, ki so mogočne in slepilne.
Številni priznani filozofi, med njimi tudi Herber Spencer, so z lahkoto prikazali, da izobraževanje človeka ne naredi nič bolj moralnega in ne bolj srčnega, da ne spremeni niti njegovih nagonov in niti njegovih podedovanih strasti in da je včasih celo mnogo bolj kvarno kot koristno. Statistiki so potrdili te poglede, ko so nam priskrbeli podatke, da stopnja kriminala narašča skupaj s širjenjem izobrazbe in da je najhujše sovražnike družbe, anarhiste, mogoče najti v vrstah najboljših, nagrajenih šol. Ni gotovo – in tega niti nihče ne trdi – da dobro načrtovano izobraževanje ne more prinesti zelo koristnih rezultatov, če že ne v smislu višanja moralnih standardov, pa vsaj v okviru razvoja poklicnih zmožnosti.
Ali pridobivanje tolikšnega znanja in brezhibno recitiranje učbenikov dejansko dviguje raven inteligence? Na žalost ne. Pogoji za uspeh v življenju so, da ima človek zmožnost presoje, izkušnje, (samo)iniciativnost in primeren značaj – kvalitete, skratka, ki jih ne najdemo v knjigah.
Govorniki, ki vedo, kako vplivati na množico, vselej laskajo njihovim občutjem in nikoli njihovemu razumu.
Bi morali obžalovati, da množic nikoli ne vodi razum? Tega si ne bi drznil reči. Brez dvoma človeški razum ne bi mogel povleči človeštva na pot civilizacije s takšnim žarom in smelostjo, s kakršno so ga pognale iluzije.
Zamenjava zavestnih aktivnosti posameznikov z nezavednimi dejanji množic je ena izmed osrednjih značilnosti naše dobe.
Ljudje svoje vedenja nikoli ne krojijo na razumski podlagi.
Ne glede na to, kdo so posamezniki, ki sestavljajo množico, ali kako podobni oziroma različni so njihovi življenjski slog, zanimanja, značaji ali inteligenca – jih dejstvo, da skupaj tvorijo množico, postavi v položaj, v katerem pridobijo (nekakšen) kolektivni um, zaradi katerega čutijo, razmišljajo in ravnajo precej drugače, kot bi vsak od posameznikov, ki so združeni v množico, čutil, razmišljal in ravnal, če bi bil v stanju izolacije.
V kolektivnem umu so intelektualne zmožnosti posameznikov, s tem pa tudi njihova individualnost, oslabljene. Homogenost pogoltne heterogenost in tako so nezavedne lastnosti tiste, ki prevladajo.
Prav dejstvo, da imajo množice v splošnem zgolj običajne kvalitete, pojasnjuje, zakaj ne morejo nikdar izpeljati dejanj, ki zahtevajo višjo stopnjo inteligence.
V množici se ne akumulira modrost, temveč neumnost.
Množice skorajda povsem vodijo nezavedni vzvodi. Izolirani posameznik ima oblast nad svojimi refleksnimi dejanji, množica pa te sposobnosti nima.
Robi, tudi ti si zapadel v psihologijo množic. Ko non-stop gledaš te prizore iz Gaze, padeš noter v prepričanje, da je Izrael satan in da so Hamasovci pravični borci za svobodo. Zanimivo da ti, ki tako kritiziraš main stream medije, in jim o Covidu nisi verjel prav nič, pa jim ne verjameš čisto nič, ko lažejo o Rusih in Ukrajincih, glede Palestincev in Izraelcev ješ tem istim lažnivim medijem kot ovčka iz roke.
Daj no, kot bi ti rekel prijatelj Darko, ZBUDI SE.
Forum je zaprt za komentiranje.