Sem edina brez tablet

V razredu nas je 50, vsak ima neko mentalno bolezen, jaz pa ne. Nimam tablet, študiram, tudi razmišljam veliko, sem zgovorna, opravila izpite..Čisto povprečna sem. Kolegi pravijo, da tajim mentalno bolezen in da imam verjetno najhujšo izmed vseh, ker si ne priznam…Meni se ne zdi. Res je, da imam včasih čudne misli, a so le to-misli, nikoli jih nisem povedala na glas, pridejo in gredo, tudi sekiram se za izpite in to zmerno, ampak ne preveč, stres pač pride v življenju, tudi izguba prijateljev, prepiri, ne zdi se mi čudno ali bolezensko. Če ne rabim pomoči in se dobro razumem s starši, prijatelji, imam ok ocene, zakaj bi šla na tablete? Imam tudi hobije in to, vendar kolegi pravijo, da se poskušam zamotiti pred boleznijo.

Meni se zdiš prava cartika. Lepo se te bere

Sicer sem že ‘stara’ ampak v mojem krogu znancev tudi brez tablet. Vsi jih imajo en kup.

Najbolj mi je hudo, ko slišim mamice osnovno-šolskih otrok, da so le ti na tabletah…wtf? Ker so naporni…

Saj ne krivim otroke…starše in zdravnike!

Z laganjem predvsem. 50 vas je v razredu 🙂 Pa 49 na tabletih. Letno je za otroke 0-19 let izdanih nekaj čez 2.000 zdravil. Za skoraj 400.000 otrok. Tu so všteta zdravila za vse bolezni. Ker si v šoli znaš zračunat koliko procentov otrok dobiva zdravila potem a ne? 🙂 Ti si očitno v nekem čudnem razredu, kjer je dvakrat toliko otrok kot je dovoljeno, pa razen enega so vsi na zdravilih 😀

Mislim da ima tvoj namišljen sošolec prav in rabiš zdravila. Pa življenje izven intrneta.

Mislila sem, da se bo razbralo, da malo “dramatiziram”. Morda nas v razredu ni ravno 50, ampak 47. In ne vem za vsakega, logično, ampak vsi s katerimi sem se pogovarjala pa so na tabletah (okoli 20 oseb). Smo pa na izrazito “woke” faksu, morda je to razlog, da je delež teh tako visok.