Zanima me, zakaj si vse poslovodkinje prasice?

Vprašanje v naslovu

Tretjič sem že menjala firmo zaradi poslovodkinj iz pekla vedno trgovine z nizko cenovbim tekstilom in poceni modo oz dodatki.

Nimam in nimam sreče z njimi.

Kot prvo imam vedno najvišjo izobrazbo med prodajnim osebjem kot drugo nobeni od njih se nisem znala ne priliznitt ne zlest v rit.

Vedno me je vsaka od njih uspela razživcirat na ta način da mi je recimo pri delu ful na neki točki gledala pod roke, vsakič sem od treme naredila kako napako, ki jo je potem poslovodkinja pred upravo napihnila tako, da je naredila slona iz mikroskopske mušice.

Ne znam in ne znam z njimi. Najprej so vse6ful sladke, ne traja niti par tednov, včasih samo nekaj dni in dobim od njih nož v hrbet.

Sicer sledim navodilom, stranke ne imajo daleč najraje, delam kakovostno, prihajam še predčasno in začnem z delom pred uro, končam 10 min po koncu da me morajo celo naganjat z dela, ampak nikoli, res nikoli, se nobeni od poslovodkinj nisem znala priljublt do te mere da bi me obdržala.

Počutim se zanič, nič vredno, čeprav vem, da strankam najbolje svetujem, največ prodam, delam vestno in vse…

Ne razumem ali se čutijo ogrožene, ali kaj moraš narediti. Biti ves čas tiho ko rit in se smehljat? S tem da ne odgovarjam in jezikam nazaj ne delam se pametno.

Pa mi ne uspe in ne uspe.

Včasih sem bila že pred 30in na vodilnih delovnih mestih, zdaj se je plošča obrnila in sem iz top doga postala under dog.

E vem več kaj naj storim. V intelektualno sfeto ne morem nazaj, razlogi niso pomembni. A je tako grdo, tak mobbibg samo v trgovinah s tekstilom? Je v živilskih trgovinah kaj bolje? Njaraje6 bi poiskala delo v trgovini s hrano in pripomočki za male živali, ker ljubim pse in živali na sploh.

Ta miobbibg v nizko cenovnih trgovinah z oblačili me že tretjič v zadnjih dveh letih dobesedno ubija. Komaj se držim nasmejan obraz za kupce, doma pa se swsedem in sem obupana.

Povsod je tako, ker če si dober človek, te ne bodo postavili za  poslovodjo.

Veš kaj ti povem, ostani to kar si. Si čudovita oseba, to ni preizkušnja zate, je preizkušnja za tiste, ki so hinavske in pokvarjene. Drži se indijanskega pregovora, sedim ob reki in čakam, da mrtvec priplava mimo. Kdo je mrtvec v tem primeru se ve.

Ti pa nekaj povem, zaradi takih prasic, prascev, kar slišim, jaz in vsi moji v take trgovine ne zahajamo in nosimo denar tam, kjer je dober glas.

Vsepovsod  je tako.

Ženski kolektiv je zajeban.

Zakaj je tako? Prvič, ker se počutijo ogrožene in drugič, ker ne pašeš tja. Sem prevečkrat videla, kako je beden kolektiv odgnal sposobnega človeka. Ni ti treba znati z njimi, ker je na teh delovnih mestih itak ogromno osebja z mejno osebnostno motnjo, narcizma, s takim ne moreš normalno delat. Sploh, če je prilezlo kako stopničko višje in misli, da je boga za jajce prijelo. In kot tako, našopirjeno paradira po trgovini in si hrani krhek ego na račun tistih, ki so na novo. Stiki s takšnim osebjem strašno izčrpava, pa še moraš se brzdat, da je ne pošlješ v 3p.m. Že kot stranka te neumne kokoši težko gledam, ne da bi jo gledala kot zaposlena. Sočustvujem z normalnimi trgovkami.

Nesposobni šefi, strah pred izgubo službe, gnilo jabolko v kolektivu, vse to prispeva k bednim odnosom v službi.

Groza. Škoda. Žalostna. Delam pa 6 dni na teden za minimalcu. Žal res z univ izob, pustimo okoliščine zakaj se mi je vse v življenju sesulo.

PA SAJ NOČEM postati poslovodkinja. To vedno izrecno povem. Vnaprej. Tudi poslovodji.

Želim samo dobro delati tistih xy v trgovini, se dobro počutit, ker vse ostale punce so v redu ponavadi in odnesti domov tisto plačo s katero po plačilu najemnine sicer komaj preživim, še vedno pa je bolje biti v službi kot pa na cesti.

Nikogar ne ogrožam. Nikoli.

Samo ne znam in ne znam se zlizati z vodilnimi, že od. NEKDAJ.

Sem. Iskrena, dobro delam, rada se nasmejim, rada sem. Prijazna s strankami.

Že takrat jih 6 slišim od nje da se vsaki stranki preveč posvečam one se pa ravno zato vračajo k. meni oz v trg kupovat.

Še uro in pol pa je treba nazaj v maln nenehnega oštevanja in poniževanja… A je to življenje??

Hvala ti. Howgh! Govoril/a si.. Indijanci že vedo kaj pa kako. Vsaj včasih so.

Posebej poslocodkinjo pogreje ker znam streči tudi španske, italijanske, hrvaške, angleške goste pa nemslee saj govorim vse te jezike.

Po dolgih res predolgih letih najnapornejšega vodstvene ge dela sem pregorela.

Zdaj hočem delati no braim job, ampak izredno začudena ugotavljam, da je v takih organizacijah z nizko dodamo vrednostjo ŠE VELIKO VEČ MOBBINGA KOT V INTELEKTUALNI SFERI. To dejstvo me je priznam, sezulo.

Poglej samo mon npr., same prasičke, ki cenzurirajo svobodo govora. V vsakem cenzuriranem postu se prepoznajo.

V rl je normalen človek toliko večja grožnja.

Ko boš še kdaj pred 30im na vodilnih mestih, pa sporoči.

Kako da te ni izučilo, da so podobne trgovine podobne?

Kaj pa si študirala?

Saj, če pogledaš, trgovke vodstvo spreminja v robote. Kupi in pojdi. Bog ne daj, da kaj ne kupiš, niti ne odzdravijo. Zato jaz obiskujem male poulične trgovinice, kjer je še doma prijaznost. Stranka odloča ali bo ime na tržišču ali ne. Čas je, da niste več tiho. Nas denar pa preveč dragocen kam ga nosimo.

Ja pa daj odgovor no, kakšno izobrazbo maš. Če si misliš, da boš s prilizovanjem kaj dosegla, pol nimaš velik v glavi. Ali pa ste vse skupaj s poslovodkinjo vred plehke.

Največje kuzle in prasice so računovodkinje in v kadrovski

Kaj ima veze kakšno izobrazbo ima. Dejstvo je, da izstopa, da zna prodati več, da stranke pridejo, ko je ona v izmeni, da ostale ne naredijo prometa kot ona, stranke ne prihajajo kadar ni ona in poslovodkinja mora vodstvu pojasniti zakaj njena utrcena ekipa ne dela kot ta nova, kot ona. Ker je ona padla na CI črti, da nima upeljane prodajne ekipe.

Ne more ena prit in zrušiti njeno delo pred vodstvom, ker zahtevajo pojasnila.

Če si pri privatniku, pa itak ni važno kolk si priden, važno je za lastnika kolk prodaš pod mizo. Če tega ne boš  delala si pečena.

Tako mi je povedala ena, ki se tega ni šla. Ji vest več pomeni.

Izpostavila je, da ima najvišjo izobrazbo med prodajnim osebjem. Pa me zanima, kaj je po izobrazbi. Ker je to izpostavila. Z nekim namenom že.

Saj povedala, da je iz dreka hotela v umirjeno delo, prišla pa v greznico.

V dveh letih si trikrat menjala službo in to v trgovinah z nizkocenovnimi oblačili ala Kik, Pepco itd.

Upam, da si se iz tega naučila, da je POVSOD ISTO.

Sedaj pa menjaj službo in menjaj branžo!

P.s.: V živilskih trgovinah ni nič kaj lažje.

Isto ko v turizmu. Je pa bilo smešno kako je poslovodkinja rit lizala eno zaposleni ki je kasneje bila vodja poslovalnice ki se je zaprla zaradi neprometa. Takrat je bilo pa meni ful smešno.

Aja trgovci so lahko tudi psihično bolni in imajo 3letno poklicno šolo. Poslovodje pa 3+2. Nikdar ne bodo spoznali razsežnosti, vrednot in vrednosti fakultete. Škoda za njih.

V nizkocenovni trgovine pač ne hodiš zaradi ene prodajalke, to greš kvečjemu v kak butik z izbranimi izdelki, kjer je prodajalka tudi dobra svetovalka.

V Kiku, Pepcu ali podobnih ti je pač vseeno, kdo ti zaračuna na blagajni.

Mogoče si pa konfliktna oseba. S takimi je zelo težko sodelovati, vsaki odnosi so s tako osebo težki.

Nevem kako lahko napadete nekoga da je problem v njem… A ste psihiatri?