Skrbi me za sestro

S sestro sva že od nekdaj zelo povezani in se seveda zelo dobro razumeva, kljub temu da nisva več tako mladi. Skrbi me za njo, ker se je znašla v veliki stiski iz katere ne zna in se vrti v začaranem krogu. Stara je nekaj čez 30 in v vezi že več kot 10 let. Živita pri njem v zgornjem nadstropju. Vse je bilo super dokler nista pred štirimi leti začela poskušati zanositi in nikakor ni uspelo. Po dobrem letu poskusov sta oba naredila samotestiranje in je pri njem pokazalo premalo semenčic. To ga je zelo strlo in se je zaprl vase, od takrat naprej pravi da se je njun odnos spremenil, da ni več isti. Vseeno mu je stala ob strani, rekel je da še ni pripravljen iti k zdravniku na nadaljnje preiskave. Čakala ga je vsaj še eno leto da se je opogumil in naredil ta korak. Pokazalo je da ni spet tako grozno hudo, bi se verjetno dalo z umetno oploditvijo za katero sta pred kratim dobila zeleno luč. Je pa sedaj problem ker sestra pravi da se je ob vseh teh mukah njun odnos tako skrhal, da ni več znosno. Ves čas jo zaničuje, ne pomaga ji ničesar, ima tudi hude izbruhe jeze, sestra se mi prav smili ko jo vidim kako je njemu podložna da ne bo spet kaj narobe naredila in bo izbruhnil. Znašla se je v res težki situaciji, saj so dragocena leta minila. Pravi da v takih razmerah ne more imeti otroka po drugi strani pa ga zapustiti ne upa saj je že toliko stara, da verjetno ne bo dobila nobenega drugega, a družine si je neizmerno želela. Poleg tega je veliko vlagala v njun stanovanje, si ga lepo uredila, sedaj bo pa izgubila vse in prišla domov v svojo sobico pri teh letih. Pravi da je neverjetno težko, da ni zmožna tega koraka, da je izgubila ves smisel in ne vidi svetle prihodnosti zase. Res mi je hudo za njo, ker je res poštena punca in si tega nikakor ne zasluži. Jaz sem ji svetovala naj gre stran ker ne morem gledati kako jo zaničuje, to si res ne zasluži. Ona pa kar vztraja ker ji je grozno težko zapustiti to vse za seboj in itak pravi da je nihče ne bo hotel, saj je že prestara za kakšno družino. Čisto je na dnu, v njej ni več nobenega veselja in mislim da že pada v neko depresijo. Grozno me skrbi za njo, ne vem kako naj ji pomagam. Kaj mislite vi, da je najboljše narediti pri teh letih, ko te nekdo tako grdo zaj…

Jaz jo vzamem k sebi….star 41 let let okolica LJ

Ena gospa je zanosila pri 55 s prvim otrokom. Moja mama je imela zadnjega pri 43. Nikoli ni prepozno.

Zaničevanje = verbalno nasilje. Ljudje delajo veliko razliko med verbalnim in fizičnim. Jaz jo ne.

Odločiti se bo morala ona in ne ti. Poveš ji svoje mnenje in stojiš ob strani.

Jo bo morala srečat realna pamet glede na situacijo, ki bo vedno slabša.

Ni vlagala v njuno stanovanje. Vlagala je v stanovanje njegovih staršev! 

Ko bo hiša en dan prazna, naj pobere vse kar lahko iz stanovanja kjer je bivala in naj gre nazaj domo če lahko. V takih odnosih ne moreš vzgajati otroka! In je zelo neodgovorna ženska, če s takim moškim zanosi!

Mislim da je to kar pogosto. Moški ego je zelo krhek. In večina ne zna it čez to in noče pomoči da bi šli čez to.

Punca ima 30 let. Ima čas. Če si želi družino naj tako živi. Ker z njim družine ne more imet. Ni zmožen. Je preveč jezen in ne zna in noče iz tega. Ima jo za boksarsko vrečo svojih travm. Si ne želi da še otroci to postanejo a ne?

Če ni ubil že vse ljubezni do njega v njej naj mu predlaga terapijo. On kot posameznik in onadva kot par. Če ne bo želel ima odgovor koliko mu je do družine in do nje. Čas potem da gre in si da priložnost da najde pravega človeka, s katerim bosta oba želela družino. In ne ni niti približno prestara. Smešno je da sploh tako misli.

Jaz sem imela praktično identično sitacijo, razen stanovanja. Nisva zmogla it čez. Ločitev, delitev premoženja….ni bilo lahko. Vse kar sem vedno mislila da bo je šlo papa čez noč. In ja potem dolgo nisem spoznala pravega za družino. Ampak sem ga. In ga je bilo vredno čakat. Je krasen mož in oče. Vse in več kar sem kadarkoli mislila da bo.

Ima kar nekaj možnosti:

1. se neha smilit sama sebi in požre posledice svoje naivnosti ter odide

2. ostane in prenaša sranje

3. ostane in na svet spravi še otroka, s katerim potem prenašata sranje, dokler ne bo šla z otrokom vred v otroško sobico ali pa se ji bo zmešalo ali pa bo šla sama in bo otrok ostal pri njem

Kako se bo odločila, je pa na njej. Sama ne bi nikoli ostala z nekom samo zazo, ker mi je to bolj udobno (materialne koristi) ali pa zato, ker bi se bala, da ne bom spoznala drugega, imela otrok, bla bla bla. Brez vsega lahko ostane katerikoli trenutek, pa če se odloči sama iti ali ne. Vlagala je v tujo nepremičnino, idiotsko in naivno do konca. Biti v slabi vezi, da nisi sam… Še bolj idiotsko. V taki zvezi na svet spravljati otroka ali sploh razmišljati o tem, pa je idiotizem, da mu ni primerjave.

Se opravičujem za oster zapis, ampak mogoče bi ji pomagalo ravno to, da se ji pove, kot je, namesto, da se jo treplja in tolaži. Ker sranje bo samo večje, bolje ne bo nikoli.

Prosim te no, pri 30-ih prestara za otroka?

Ah joj, če je stara nekaj čez trideset, pa če je to 35, ni še nič prestara! A leta vseeno gredo hitro naprej, zato naj tudi kmalu nekaj ukrene in ne vegetira, ker jo bo to pripeljalo v še globjo depresijo. Očitno njen mož ne more sprejeti, da je problem zanositve na njegovi strani in se je odzval tako kot se je. Lahko bi bilo tako tudi zaradi kakih drugih problemov, ki bi prišli prej ali slej, tudi če bi imela otroke. Tako da poskušaj sestri stati ob strani, da zbere pogum za odhod iz te zveze. Če ji morejo pomagati vajini starši ali ti, pomagajte ji. Upam, da ima službo, drugače si jo naj čimprej najde, karkoli, samo da bo imela svoje dohodke. Tako se bo tudi sčasoma lahko postavila na noge. Težko bo dobila kako izplačilo če je vlagala v nepremičnino, ki je last moža in težko bo odnesla svoje stvari naskrivaj, sploh če so njegovi starši skoz doma, tako da kvečjemu da pove, da odhaja in da bo pač odnesla svoje stvari. Verjemi, da je to še velikooo lažje kot pa če bi imela otroke. Potem bi šele bilo hudo. Naj si najde kako knjigo da si pomaga, npr. Luise Hay – Moč je v tebi ali kaj podobnega. Če je njen moški v situaciji, kot je opisuješ, reagiral tako kot je, bo verjetno tudi v kaki drugi težki situaciji. Kakšen pa je odnos med moževimi starši?

Obstaja tudi varianta, da tvoja sestra možu čimbolj mirno in jasno pove, da ne bo prenašala zaničevanja in da v kolikor želi, da gresta na umet. oploditev, da želi, da gresta tudi na zakonsko svetovanje ali nekaj podobnega, da se njun odnos izboljša. A dvomim, da bo njen mož na to pristal. Tudi če dobita otroka, se bo morda njun odnos izboljšal, a le do novih težav…

Sicer pa naj tvoja sestra zbere pogum za novo pot – povej ji, da nikakor še ni prestara, da bi imela spoštljivega partnerja in družino;  nikakor si naj ne dovoli, da jo bo nekdo na dnevni ravni poniževal in žalil, čeravno se je problem začel v njem. Problem tvoje sestre je le v tem, ker si dovoli, da jo mož zaničuje in če jo on, potem jo bo verjetno tudi otrok če ga dobita. In bo le trpela, a vsak lahko le sam naredi spremembo.  Pomagaš ji lahko, a prvi oz. glavni korak bo morala storiti sama.

Pa da ne boš mislila, da govorim na pamet. Sem dala svoje skozi, pri 38-tih začela z minusom, pustila vse (kar se materialno tiče)…

če prej ni bil tako agresiven, potem je skoraj zagotovo zaradi konflikta nezmožnosti oploditve doživel veliko travmo IDENTITETE teritorija, ki skupaj tvorita bioagresivno konstelacijo.Takšnemu človeku pokažeš prst pa je že vse narobe.  Predlagam, da ga prepriča da gre do psihoterapevta, da se z njim pogovori, saj če ima kljub vsemu dovolj semenčic, bo lahko rešil konflikt identitete in bo zopet miren kot je bil.

Sem napisala, da ni stara 30 let ampak že nekaj let čez, kar pa res pomeni, da ji biološka ura res tiktaka. Nihče ni rekel, da bo v takem okolju imela otroka, ravno napisala sem, da imata zeleno luč za umetno oploditev pa je ona ne želi, ker je takšen do nje. Če bi bila tako neodgovorna, bi že zanosila. Jaz ji govorim, da v takem odnosu nima več kaj početi, ker boljse ne bo. Kljub temu da je izvedel, da je možnost umetne oploditve se je malenkost pomiril ampak glede na to, da je že prej presegel meje dovoljenega sedaj ve do kam lahko gre in tak odnos je še naprej ostal, kot da je ona njemu podložna. Problem je ker ona nima moči da bi odšla, ker je rekla da se je preveč navezala na to okolje, preveč vložila, otrok v takem okolju ne bi imela in pravi, da kakorkoli se obrne ne vidi svetlobe zase. Če gre pa izgubi samostojnost in pride v otroško sobico. In zaradi vsega tega se ne premakne nikamor in mene skrbi koliko časa bo še tako zapravila. Po drugi strani pa tudi vem da na trgu samskih je res bore malo izbire normalnih samskih moških brez otrok, zato me resno skrbi zanjo kaj jo čaka.

poročila in dobila otroka po 40 letu.Kaki prepozno

aja,  pa čimprej naj prekine in gre. Vsako leto bo res imela manj možnosti

Očitno se vama obema zdi boljše da je v vezi kjer je zlorabljena, kot pa da bog ne daj bi bila v drugem okolju sama. Btw zakaj otroška sobica? In ura ji tiktaka? Ja že od rojstva. Jaz sem rodila krepko po 40em. Ampak nima veze. Tvoja sestra ni za vezo, ker nima nobenega samospoštovanja očitno. Vse ji je bolj pomembno kot ona sama. Stanovanje, okolje, denar….ona nepomembna. Takšna boljše da nima otrok. Mislim da jo je itak minilo. Ker  če bi jih res želela bi si dala možnost za to. Ker tu je pač nima. Sploh ker zelo očitno nimata namena zunanje pomoči poiskat. Bo pač tipična nesrečna zafrustrirana slovenka v mansardi z dedcem ki se ji gnusi na antidepresivih. Meni čudaška izbira, ma ej, vsi mamo svoje cilje za prihodnost.

Če potrebuje moškega, da njo spoštuje in da jo lahko tudi oplodi se lahko dogovorimo. Tudi stanovanje njej nudim, če ga potrebuje. Lahko njej omeniš, če bi jo zanimalo, da bi ona šla drugam? Misliš, da bi se ona spoznala in se bi dobivala z drugim moškim?

Če je tako nesamostojna, potem je bolje, da otrok/a sploh nima. Ne s tem, ne s kakšnim drugim moškim. Žal je tako, da mnogo vez razpade (lahko se zgodi seveda tudi kaj drugega, npr. bolezen, smrt…). In ženska, ki ni samostojnejša od tega, da računa na “izhod otroška sobica”, otroka pač ne more imeti. Otroka imaš (med drugim) takrat, ko veš, da lahko v najslabšem primeru zanj poskrbiš tudi sam. On očitno niti zase ne more.

popravek:  Ona očitno niti zase ne more.

p.s. Velja enako tudi za moške, da ne bo hude krvi.

Svojega šiptarskega jebača ji posodi