Kakšni starši so to, ki nikoli ne pomagajo svojim otrokom?
Imam starše, ki mi skozi življenje niso nikoli ničesar dali, čeprav bi včasih lahko, pa niso. Oba sta bila alkoholika, vedno v najemniških stanovanjih, nikoli nič ustvarila – nasprotno, vse sta bolj kot ne rušila. Danes pa živita v mojem stanovanju.
Od doma sem odšla pri 18 letih, še kot dijakinja zadnjega letnika gimnazije, brez enega tolarja. Sama sem si najela stanovanje in začela delati kot natakarica. Ko sem odhajala, sta mi starša rekla, da se bom seveda vrnila – a se nisem nikoli. Odhod je bil edina možnost, ker doma nikoli ni bilo miru, le alkohol in prepiri.
Danes večkrat poslušam sodelavce in prijatelje, ko povedo, kako jim starši plačajo dopust, pomagajo pri nakupih ali pazijo vnuke. Jaz pa sem stara 52 let in od svojega 18. leta nisem dobila niti evra pomoči. Moja starša še vedno živita v mojem stanovanju, pa seveda ne plačujeta najemnine.
Mama me nikoli ne vpraša, če kaj potrebujem – niti zdaj, ko sem zbolela. Vem, da imata očetovo in njeno pokojnino, pa nobenih stroškov z najemnino. Vseeno pa nikoli ne reče, da bi mi lahko pomagala, prispevala za renovacijo ali karkoli drugega. Ona zna le kritizirati. Zaveda se, da bo, ko bo ostala sama, živela pri meni v hiši – a nikoli ne pokaže pripravljenosti, da bi karkoli finančno prispevala.
Zakaj so nekatere mame tako neverjetno škrt?
sam vprašam, 22.08.2025 ob 17:14
Zakaj točno živita v tvojem stanovanju in zakaj bo kasneje mama živela v tvoji hiši?
Hja, zato, ker avtorica ni taka pras.ica kot sta njena starša. Ker ima vest. Če bi njej mati zbolela, bi ji zagotovo pomagala.
Ker “kaj bodo rekli drugi” ali pa “saj sta tvoja starša”, MORAŠ pomagat.
Tvoja starša sta lenuha, parazita in alkoholika, ki bi se ju morala že zdavnaj znebiti. Zakaj še vedno živita v tvoji hiši in na tvoj račun pa ti najbolje veš.
Mojemu očetu, lenuhu, zasvojencu z igrami na srečo, alkoholom…sem povedal. Počni kar hočeš, ampak eno stvar ti povem. Če ne boš plačeval računov in boš ostal brez stanovanja, se pripravi da boš spal pod mostom, smreko…kjer ti bo najbolje ustrezalo. Ampak pri meni sigurno ne boš!
Avtorica, še kako dobro te razumem, ker sem bila sama v podobnem položaju, če ne celo istem.
Pri meni je bila edino mama normalna, pa še ta je podlegla čarom svojega ¨čudovitega¨, danes že pokojnega moža, ki nas je na koncu svojega življenja spravil v takšno finančno stisko, da se še danes ne moremo pobrat.
Že prej je bil psihično nasilen, nadzoroval je vsak naš korak. Zadnjih 17 let svojega življenja je dobesedno propadal ob alkoholu v vseh sortah kafanah. Ko se je na smrt bolan skušal vrniti iz tujine nazaj k nam, smo mu zaprli vrata. Na koncu je umrl. Hvala lepa za tako starševstvo.
Res bi morali imeti otroke samo tisti, ki si jih res želijo. Pa ni važno, ali svoje ali posvojene.
Alkoholizem, narcisizem… vse to ne pride od nič. To je zapuščina prednikov, ki jo živijo potem potomci in njihovi potomci…
Zdaj, ko se o vsem toliko ve, ko se pozna vzroke, posledice, ko lahko sam pri sebi ugotoviš, da si kaj vem – depresiven in da drsiš v alkoholizem, se lahko pravočasno obrneš po pomoč in vsaj svojim otrokom prihraniš nove travme in vsaj naslednji generaciji pomagaš, da ji bo boljše.
To lahko narediš, to je tudi tvoja naloga. Imaš resurse in si pomagaj in ne dovoli, da ta travma posega še naprej v tvoje življenje, ker če tega ne boš storila, bo ta travma stegnila lovke še v naslednjo generacijo.
Forum je zaprt za komentiranje.