Ne loči še zaradi okolice

Ona  je zelo karizmatična , prijetna ženska, res taka da kar pritegne. Ima partnerja, imata otroke, živita popolnoma vsak po svoje, ampak tu mislim res čisto vsak po svoje. Ona hodi s prijateljicami na dopust, on s prijatelji, ona ima svoje hobije, on svoje, nikoli ne gresta skupaj z avtom, ni družinskih izletov, skupnih kosil, niti skupaj ne gresta na sprehod, ona pelje sama psa, on pelje sam psa.  Med ženskim pogovorom ji rečemo, zakaj ne gresta narazen, kaj je smisel? Pa reče, okolica, kaj bodo ljudje rekli, kaj bosta  rekla mama in oče. Ženska je ujetnica okolja ki jo sploh ne bi obsojalo, ampak ona misli da bi jo. Taka karizmatična ženska bi z lahkoto zaživela na novo , mogoče spoznala nekoga,  tako pa veni in on tudi. Tu pa sem zagovornik ločitve. Ko sta si dva tako odtujena da se niti skregata več ne, ker se jima ne da . Samo še sobivata, vsak v svoji sobi. Otroci so že vsi polnoletni

Mmm..naj te videz ne zavede. Kar vi drugi ne vidite je njuna intima. Njuno tisto nekaj, kar je drugim skrito..kako dihata, kako se gledata, kako se doživljata. Sem že povedala nekomu, ki je bentil čez svojega partnerja, da sta v resnici ista, samo tega ne vidita. Vidita in jamrata le čez tisto, kar jim pri partnerju ne paše, ko se imata pa fino, ne povesta nikomur. Pare povezujejo skupne vrednote. V svoji osnovi sta torej enaka in zato ne gresta narazen. Pa mi trdita oba, da ni res, da sta kot nebo in zemlja. Jaz, kot zunanji opazovalec pa vidim, da ni res. Če si ne bi bila v teh temeljih enaka, sploh ne bi zdržala tako dolgo skupaj. Je pa problem pri parih, ki so dolgo skupaj, da že vse drug o drugem vesta in sta naveličana. Včasih kakšen tak izlet s prijatelji dobro dene, prav tako  različni hobiji..da ne tičita toliko skupaj. Problem je, če en partner ima življenje, drugi ne. Recimo ko se upokojita ali ko otroci odidejo iz gnezda. Takrat je nujno, da usmerita energijo vsak v svoj krog prijateljev in hobijev, da si oplemenitita življenje in se ob skupnih trenutkih toliko bolj kvalitetno posvečata drug drugemu in imata tudi kaj dati, se o čem zanimivem pogovarjati…

Moje mnenje.

Ona zaradi okolice, kdo drug zaradi kredita, tretji zaradi otrok. Vse skupaj je takih vsaj polovica.

@Cazimi

Zanimiv pogled, hvala zanj. Verjetno je nekaj res na tem, ne gresta si na živce, drugače bi šla že narazen, ampak je čudno , ne gresta na dopust skupaj, ne gresta na izlet skupaj, ne gresta nikamor skupaj z avtom, ne gresta skupaj na sprehod, ne pogovarjata se, razen kar se tiče hiše, operative. Kot dve popolnoma ločeni osebi. To tudi ni v redu, pa tudi  če si ne gresta na živce. Ko se neha kreg, ko se ti ne da več, je znak za alarm. Takrat si obupal. Veliko parov se delno odtuji,  vseeno se pogovarjamo, gremo skupaj na dopust gremo skupaj na izlet, se pogovarjamo. Onadva se ne. Par besed, drugače pa ona o svoje, on po svoje. Druge osebe niso vmes.

Njima je očitno toliko dovolj. Pa saj ni nujno, da bo vedno tako. Jaz začnem od sebe…določene dneve potrebujem veliko dotikov, stika, spet druge popolnoma nič. Je kaj narobe? Ne. Pač ciklično je marsikaj. Tudi pogovori. Druženje. S prijatelji recimo…kdaj si želiš biti cele dneve z njimi, včasih mine par mesecev preden se vidite. Ne pomeni, da ti ni mar, ampak imaš fokus očitno drugje. Morda si sam sebi v določenem obdobju dovolj. Včasih je življenje dovolj polno, da nas potrebuje cele. Vso našo energijo. Posledično nas za druge zmanjka.

Ta dva že vesta. In če in ko bo čas, bosta že rešila, pa če to pomeni ostala skupaj ali šla narazen.

Pri nama enako. Več nepremičnin, dobro situirana oba, otrok odrasel.
Že 10 let živiva drug mimo drugega, ne spiva v isti spalnici niti istem nadstropju, se ne kregava, nikoli v 32 letih se nisva, pa vendar noben ne da pobude za ločitev.

Midva sicer hodiva na nekatere dopuste skupaj, ampak nama je tam tečno. Nekdo bi rekel, da imava polno rit vsega, imava ampak tisto nekaj nama manjka. Jaz že 10 let ljubim nekoga drugega, ki ga ne morem imeti tudi zaradi sebe ne, saj je vezan in ne želim posegati v njegovo življenje. Nisem razdiralka zakonov. ČE BO NESREČEN BO ODŠEL SAM, ČE NE PAČ NE.

Da skrajšam veliko zakonov je takšnih in potem se ženske tolažimo z nakupovanjem in zapravljanjem in potovanji, da na zunaj izgleda vse super.

Pa še nekaj, moški pri 50 5+ ali 5- imajo pogosto že težavice z delovanjem njihovih pumpic in naj mi nekdo reče, da ste krasni jebači?

In ženska se ob takem dolgočasi, ni zadovoljena.

Zato sem absolutno a to, da se ljudje ločijo, ko niso več sečni.

Ljubezen do sebe, šteje največ.

Imejte se radi, ne okolice, sebe. ❤️❤️❤️

To svetuješ drugim, ti pa ostajaš v zakonu? Nekaj ne gre skupaj..se ti ne zdi. Temu drugemu tvojemu pa verjetno pri ženi prav tako nič ne manjka.

V tvojih očeh naj bi ona nekaj zamujala, ampak to je v resnici tvoje, ne njeno prepričanje.
Življenje je njeno. Zato je bolje, da razmišljaš o svojem, ker samo tega  lahko spreminjaš 🙂

Po mojem avtorica pikira na tega njenega moža, ki ‘bogi vene zraven odtujene žene”. Kako za vraga nekdo ve koliko in kdaj in kdo pelje psa na sprehod, s kom hodi na dopust, sprehod, z avtom okoli… Meni to deluje zalezovalsko, pa recite kar hočete. Ali je obsedena z njim in ji ga želi speljati. To dvoje…tretja opcija ne obstaja.

Zakaj točno je to tvoj problem? Pa ne, da si ti tista “okolica”, ki se res ne vtika v nikogar in ne obsoja?

Brigaj se zase in svoje življenje!

Saj veš kako pravijo: prvo pometi pred svojim pragom.

@Cazimi

OMG, to je moja zlahta, kaj je z teboj sploh narobe, da na kaj takega pomisliš? Razumem da je njuno življenje, veliko se družimo, pogovarjamo, oba sta zelo naveličana, nesrečna, dobesedno venita, propadata, sploh on, ona manj. Ona je ujetnica okolice, mnenja ljudi, on pa ne vem kaj ga zadržuje. Prepričuje se, da mora vsak imeti svoje življenje, hkrati ko to govori, je v njemu vse mrtvo. Nista srecna. Skupaj ne preživita nič časa, nista ne prijatelja, ne partnerja, samo sobivata. Zelo ekstremen primer.

Če bi jaz tako živela samo 20%, bi šla narazen. Z možem sva se dostikrat pogovarjala o tem, isto on meni, zakaj nekdo vztraja , ko ni več nobene povezave. Niti na dopust , niti na izlet, on po svoje, ona po svoje, drugi je oseb ni, oba slabe volje. To so mlajši ljudje, razumela bi, da bi bila 70et stara. Se starši so začeli pritiskati, naj uredita stvari.

Potem je še bolj sumljivo zakaj se toliko vtikaš. Očitno si ti del tiste žlahte, ki se skozi vtikuje v tuja življenja in karkoli narediš, jim nikoli ni prav. Podelaj raje na tem.

@Cazimi

To je forum, kjer sprašujem ker takega zakona ne poznam, v večini se ljudje tudi kregajo, ko pa partner zboli, pa trepetajo, ker v resnici drug brez drugega ne morejo biti. Tu pa je čisto drugače, zato sprašujem . Sprašujem za mnenje, ve ne znate nič povedati, pa začnete naj se vtikujem v svoje življenje. Moje je briljantno urejeno v primerjavi z njima. Nista srecna, sta tako slabe volje, da to opazijo otroci , kaj šele odrasli, ko sta skupaj, sta mrka, ko sta narazen sta dobre volje . Meni to ni nek simbol dobre čustvene povezanosti. Saj k sreči je njuno življenje, jaz tako ne bi nikoli živela, urediti pa ne znata , ker caplata na mestu.

Taka sem bila jaz, živela v zakonu ki to ni bil, oba sva bila nesrečna, mrtva, noben ni naredil koraka. Ni bilo intime, ni bilo pogovorov, niti krega. Nato je mož  spoznal eno, se zaljubil, želel ločitev. In šele po ločitvi sem spoznala , da sem življenje stran metala. Začela sem se smejati, živeti, spoznavati druge moške, hoditi na zmenke, začela sem živeti. Kaj je z njima ne vem. Mene je bilo strah samote, čeprav sem bila v zakonu se bolj osamljena. Ampak to sem spoznala šele po ločitvi, da si najbolj osamljen, ko živiš z nekom, ampak se ne moreš pogovarjati z njim. Zakon je podpora, zakon je delitev vsakdanjih dilem.

Sprašuješ nas, ki jih ne poznamo o konkretni njuni zadevi, ki se te sploh ne tiče. Razen če se te..? To ti skušamo prav vsi dopovedati v tej temi, da se ne preskaj tam kjer te ne srbi. Preveč se vtikaš v tuja življenja, ni na tebi da te to zanima, še manj pa da ju obsojaš. Sta polnoletna, cepljena po programu, bosta ja pri teh letih vedela kaj je za njiju najbolje, ali? Po mojem filaš nek svoj manjko, ker če bi bila dejansko tako srečna v svojem zakonu, te tuje postelje ne bi imele kdaj zanimati in ne bi vohljala za njimi kdaj so skupaj jedli kosilo in peljali psa na sprehod ali se nekam skupaj z avtom odpeljali. TO je zaskrbljujoče. Takšni, ki vedo o drugih več kot o sebi imajo ponavadi največ težav in od njih na točno tak način bežijo. S tem ko usmerjajo fokus v druge in svojih smeti ne vidijo. Počisti kaj po hiši, zdaj je dober čas za generalke. Verjemi, vedno se najde kaj za pobrisat, pokukaj pod posteljo…da se ti ne nabere prah in slab chi.

Se strinjam!

Kako ste nekateri svetohlinski, pa saj jo samo zanima perspektiva koga ki je mogoče to dal skozi. Jaz ne bi vedela, predvidevam pa da gre za nek strah ostati sam, sploh če sta že nekoliko v letih, ali občutek da morata biti skupaj zaradi otrok, da se imajo kam vrniti za praznike. Ali pa sta naučena da tako mora biti. Verna? Poznam tudi kakšen tak primer, ti ju vsaj skupaj vidiš, torej nekje vsaj sta skupaj, tam pa vsak po svoje s skrivnim ljubimcem/ljubimko. Izgovor – otrok, finance.

meh takih zakonov je veliko, vsak čaka, da bo drugi naredil konec.. brezveze. in zagovornice bednih zakonov so pač del njih, je to treba zagovarjat kaj te češ..

Kaj ste tukaj butasti ljudje. Z Cazimi na čelu.  Hinavski. Ženska sprašuje, zakaj bi nekdo tako zivel. Tudi meni ni jasno. Je vam normalno da par ne hodi niti na dopust, na izlete ? Zakaj sta pa skupaj ?

@cazimi

Nisi samo hinavsko bitje, si se butasta, pa ne znaš brati. Ženska sprašuje o smislu takega zakona.  A ti poznaš tak par, ki ne gre na dopust, ali na izlet?   So prijatelji in v žlahti, pogovarjajo se, ona pravi da ne gre stran zaradi okolice. A ni malo smešno, da se zaradi okolice ne ločiš? Torej preden napadaš pa žensko obsojala obsesije, družijo se, poznajo se, normalno da ve kako živijo, to ni obsesija . Tu res niste normalni več

Ženska ni nobena ujetnica okolice ampak lastnega razmišljanja. Očitno ji več pomeni izgled kot njena osebna sreča. Žal tudi taki obstajajo.

Gre za njeno osebno odločitev. Upam, da ne vzgaja otroke v enakem razmišljanju “kaj bodo drugi rekli”.