Zakaj smo ženske tako velike tepke, ko gre za nakupovanje ZNAMK?

Zakaj nam ženskam pomeni znamka več od oblačila?

Gledam reklame za Zaro in H&M, veliko zelo lepih kosov, podobnih visoki modi in dražjim Znamkam, ampak nas zavedejo v nakup prav slednje.

Zakaj je temu tako?

Vsak mesec imam na računu 0 ali še kdaj -, ker raje kot Zaro kupim TWIN SET, DG, Polo RL, se najde kak kos Garavanija, uglavnem vse znake, kjer noben kos ni cenejši od 200 evrov.

Zakaj je temu tako?

Primerjam zdaj plašč iz H&M nova kolekcija-ovca, stane 60, na Mytheresa pa podoben na znižanju 600.

Kaj menite kateri me bolj mika?

Saj niste vse takšne – hvala bogu!

SIcer pa… odrasel človek sam upravlja svoje želje.

Zakaj? Ker v povprečju kupujete predvsem z emocijami in bolj malo z racionalnostjo.

Na takih se pa služi mastne denarje in gradi imperije.

Mi na kraj pameti ne pride plačevati znamko.

Cunje so dandanes ZASTONJ v primerjavi s hrano recimo. Pa če kupim enkrat  ta oblečt (kar mi tudi ne pride na misel) je ceneje od enega poštenega obroka.

To že od nekdaj. NE DAM za en usran čevelj 3000 € , ali za torbico, ali za plašč.  Od nekdaj v glavi preračunam koliko neka stvar SME stati, glede na proizvodne stroške in na uporabnost, višje od tega NE GREM. Ker enostavno tisti čevelj NE MORE biti tridesetkrat boljši od enega za 100 €, pa če je zlat.

In tako ne kupujem pofla po stojnicah, ampak znamko pa še manj.

Nimam teh težav. Komot kupim Zaro.

Ti si pa huda trapa, če tako razmišljaš, še večja pa zato, ker to proiciraš na vse ženske. Na kraj pameti mi ne pade, da bi kupovala tako kot ti. Pa tudi marsikateri drugi ne. Nikoli ne prekoračim okvirov svojega budžeta, pa če mi je nekaj še tako všeč, ker nikoli ne bi ogrozila svojega obstoja zaradi videza. Kupujem v okviru svojih zmožnosti, v teh mejah pa si poiščem nekaj, kar mi ugaja. Kupim tudi tisto, kar rabim, nimam omar polnih oblačil, ki bi jih oblekla samo enkrat ali dvakrat. Znamk pa sploh ne želim razkazovati, raje imam, da je kos oblačila videti “no name”, kot pa da je od neke razvpite ali drage znamke.

Ves bolan sistem konzumerizma je zgrajen na manipulaciji ženskih primarnih evolucijskih odzivov in čustev. Tudi ves sistem podivjanega ginocentrizma v katerem živimo sloni na ženskih čustvih. Ženske so v zahodnem svetu (EU, UK, USA, Cuck-nada, Aus-jail-ia, NZ) odgovorne za 85% nakupov, to je razlog, da so skorajda vse reklame namenjene ženskam, tudi takrat, ko Gilette naredi reklamo za moške britvice je reklama v bistvu poniževanje moških in čaščenje žensk, kajti ženska bo potem moškemu kupila ali od njega zahtevala uporabo Gilette britvic.

S strani korporacij najeti psihologi preko marketinga manipulirajo ženske, ker vsi vedo, da so ženske mentalno in čustveno otroci, katerim se je razvoj zaustavil s prvo menstruacijo. Poleg tega so ženske nezmožne abstraktnega razmišljanja in so popolnoma miopične, lep dokaz tega so ženski komentarji v tej temi, kjer je debata na splošno o nakupovalnih navadah celote in so komentatorke sposobne videti vse le iz svoje perspektive – jaz pa nisem taka. Nesposobnost žensk videti večjo sliko je dokaz njihovega biološkega narcisizma in miopičnosti ter prav to manipulirajo z marketingom, da ohranjajo potrošniški način življenja.

Si predstavljate, da bi bila tema o tem, da so moški v povprečju storilci večine kriminala in bi moški histerično tulili ”jaz pa nisem kriminalec”. To je tista biološka razlika med moškimi in ženskami, moški zmorejo videti širšo sliko (”so sposobni iti iz svoje kože” oz. so sposobni abstraktnega razmišljanja), ženske preprosto tega ne zmorejo, ker centri v njihovih možganih delujejo izključno v lastno korist aka biološki narcisizem.

Zato, ko moški zasluži, si želi to deliti z žensko in ustvariti družino, ko pa ženska zasluži pa pobesnelo kruli, da je ”samostojna in neodvisna” aka odrasla (ja bravo punca) in ona ne potrebuje več moškega, ki jo ljubi, ker bo sedaj služila v podjetju bogatemu moškemu, ki je sploh ne pozna. Hahahahhahaha ta ozkoglednost žensk je resnično astronomskih razsežnosti.

Zato propagandisti bolane in destruktivne ideje (feminizem, zelena agenda, globalizem, LGBTQ+ agenda, odprte meje itn.) promovirajo ženskam in v družbi nato ženske zahtevajo uveljavitev teh izprijenih ter družbeno destruktivnih idej.

Propagandisti so razumeli lahkoto manipuliranja ženske percepcije in so jim s tem namenom dali možnost glasovanja ter kreditne kartice. Za ženske so ustanovili ”nanny state”, da jih naredijo ”samostojne” in tako uničijo družine in moralo družbe ter jih spremenijo v zombificirane potrošniške zombije, jim dajo odprto spolnost, droge, alkohol in antidepresive.

Kot pravijo propagandisti; females are mindless drones, ripe for manipulation as we have ripped them away from their men and have made them depressed, powerless and unprotected.

Drzaji kosi, dobrega materiala ponavadi zdrzijo dlje, so lahko tudi trajnostni. Tako, da smo tisti, ki kupujemo v Zari kar veliki osnazevalci okolja, je poceni in relativno dostopno vsem. Ce das za plasc 1000eur ga bos imel dlje casa, vec desetletij. V Zari das 100 eur, ga bos imel sezono, dve? Potem blago izgleda ze zguljeno.

Ja se strinjam, da vsi tisti, ki nosite oblacija, kjer je viden napis firme izgledate ceneno. Zastojn hodeca reklama za firmo.

SMO?

Govori zase.

Jaz se poserjem na znamke.

Kupim kos, ki mi je všeč, ki paše mojemu karakterju in na postavo, gledam tudi na sam material in sestavino oblacil.

Tudi če piše gor Bačka palanka.

Govori zase!!! Vse je narejeno pretežno na Kitajskem, samo pildek plačaš. Če si ti tako neumna, večina jih ni.

Se popolnoma strinjam z
daisy in hgjdfghdfghd  ? ?

Daleč od tega, da bi bile ženske take. Ene ja, večina pa ne. Tako, da ne piši za druge. To velja samo za tepke.

Kdor tako, pač naj. Nekateri pa nosimo unikate, ker si jih znamo sami zašiti ali splesti, pa nam je prav hecno videti osem identično oblečenih žensk, izpadejo kot uniformiranke.

Nimam teh težav. Oblačila kupujem na pijaci v Banja Luki.

Trapa. Govori o sebi in ne posplošuj. ha ha ha…ne morem verjet , kakšna puhloglavka.

Da bi kupila cunjo, čevelj za več sto evrov, nisem. Za pozimi so udobni od Rieker, a sem vedno počakala na razprodajo, če sem že kaj rabila. Za v dež sem dobila dvoje za 50. Poleti imam natikače. Salonarji od xy leta pa v škatlah čičajo. ☺️ Oblačila pa, jih oblečem še po xy letih, ene pa ravno tako čičajo. ? Ko se bom odločila, bom podarila ali dala v zabojnik humana.

Jaz pa ne razumem folka, ki se zazene v Bosno ali Turcijo in si navlece cele vrece oblek in dodatkov ponaredkov brendov.

Soncna ocala ‚Gucci’, totalno nekvalitetna, odlicna samo za kvariti si oci. Pol pa na bus in domov v najeto garsonjero, iz katere jih itak mecejo, ker ne placujejo najemnine ?

Ker ti njihov marketing pere možgane. Nismo vse take.

Preveč si pod vplivom samoimenovanih vplivnic.

S tem se ni težko strinjati, ampak zelo težko dobiš dobre čevlje za €100, sploh moške. Ni fora v znamki, odrasel človek itak noče nikjer nobenih vidnih oznak branda, ampak da je čevelj iz kvalitetnega usnja, ki se bo oblikovalo po nogi in bo ob ustrezni negi s časom samo še lepše, ker dobi patino, solidne konstrukcije, da je usnjen podplat šivan na zgornji del, ne pa gumijast podplat zalepljen s cementom, in dobrega dizajna, da je čevelj estetsko harmoničen, uravnotežen, proporcionalen itd., da dobro zgleda na tebi.

Da je nek par čevljev dober, morajo biti izpolnjeni ti trije pogoji, material, konstrukcija in dizajn. Znotraj tega so lahko pa potem velike razlike glede kakovosti usnja, dizajna, konstrukcije in izdelave, količine ročnega dela, države prozvodnje itd., tako da razlika med dobrimi čevlji za €200 in tistimi za €600 ni vedno zaradi znamke, ampak objektivne kvalitete, je pa stvar osebnih preferenc, če so tisti za 600 res 3x boljši od tistih za 200.

Če kje, se pri čevljih ne splača šparat, nismo tako bogati, da bi kupovali poceni, za moške je optimalna vrednost tam nekje €250. Ceneni so na dolgi rok dražji, ne dihajo, niso odporni na dež…in zelo hitro pošvedrani zgledajo in rabiš nove, medtem ko so kakovostni praktično večni, tudi če se usnjeni podplati znucajo, se lahko gor našije nove.

res je ,pa počakaš na razprodajo ,tako dobiš čevelj za 140 eur ,zelo kvaliteten…je pa res ,dajat pretirano ceno se ne izplača ker se usmrdi in prešvica ,raje vržeš proč in kupiš novo .

Se čisto popolnoma strinjam, pa dodajam, če hočeš resnično dober čevelj, greš ponj v Italijo  –  ki je zame prestolnica in alfa in omega dobrega čevlja.

Samo a veš –  res dobrih čevljev imam jaz ene 3 pare, ki jih čuvam in glancam in ne obujem vsak dan.  Dobiš pa znamkaste superge, krokse, natikače, espadrile, športno in  podobno obutev, ki se prodaja po par sto evričev, se spomniš plastičnih sandalov za v morje po 500 (al kolko) evrov,se ne spomnim več ali Gucci ali kaj podobno trapastega.

Za ena A usnjene čevlje meni ni škoda denarja, za okrancljane znamkaste superge pa zelo.

Moje mnenje je, da gre tule za provokacijo. Drugače pa je popolnoma logično zakaj je temu tako. Znamke kupujejo ljudje, ki se kažejo na ven, ki se morajo pokazati, češ da imajo dovolj denarja, da si to lahko privoščijo. Sploh ljudje, ki se zelo radi na glas hvalijo kaj imajo in kakšne znamke je in koliko drago je bilo. To so plehki, naduvani ljudje, ki hrepenijo po pohvalah in po pozornosti. Pri nas doma nikoli nismo kupovali znamk, gor sem zrastla brez označb…. no sedaj, ko sama zaslužim, pa sem si potem večkrat kupila kakšno znamko, samo zato, ker je gor pisalo, CK, Armani, Guess, Chanel, LV…. ampak, sem ugotovila da se ravno tako strga, uniči, postane grdo, se obrabi, ni več moderno…. S tem, da sem ugotovila, da mi ti dragi čevlji sploh niso udobni, prav na živce so mi šli, ker so me tiščali, vezali, me je bolel podplat…. na koncu sem ugotovila, da čevlji do 100 eur so čisto ok, brez da imam kakšne težave. Govorimo seveda o vsakodnevnih čevljih ne o športnih ali pohodnih čevljev, ki mora res biti kvaliteten. Podobno pri oblačilih, večkrat razočarana in potem sem se sekirala, ker sem dala za eno usrano majčko 50-100 eur, pa se mi je prej, kot v 1 letu šiv strenal…. brezveze, al pa sem belo zapacala, ker mi je omaka ko sem jedla špricnila gor. A zdej bom še gledala, kaj bom oblekla, v primeru, da gremo potem še kam jest…. bolano. Skratka kupujem v Zari, NY, Mohito, Reserved, H&M, Beriska itd…… čist navadna oblačila, takšna ki so mi všeč in mi lepo stojijo, pa noben ne kok se plačala za kakšen kos. Jaz se pač ne rabim hvalit z oblačili, ker sem odlična takšna kot sm v katerokolih oblačilih pa tud če so iz Temuja

Jaz za kak koli, v zvezi z oblačili, ne zapravim veliko. Ravno zdaj smo imeli pogreb moje izredno ljube tete, o, imam v omari zelo kvalitetno črno bluzo. Halo, takrat, ko sem jo kupila, mi je bila še prevelika, sedaj premajhna. Grem v 1 bolj nobel štacuro, v črni, kratki rokavi, tanki, moje velikosti 3 kom. Nič pod 50 eur. Ni mi pristajalo, niti mi ni bilo všeč. Grem zadnji trenutek pogledat še v Kik, črna, tanka, pristajala mi je, 3,5 eur. Sem jo včeraj oblekla za pogreb, zdaj pa mi je zanjo vseeno. V mladosti sem si tudi jaz znala kupovati izredno kvalitetno blago, kar sem si kasneje dala zašiti (krila, kostimi, bluze,…). Danes, 40 let kasneje, mi še vedno visijo v omari, enake kot takrat, samo otroci pravijo, da je bilo to pred 100 leti. Naveličaš se nositi 20 let še tako kvalitetno robo, ker pride iz mode, telo spremeni obliko, nisi isti. Ni pomembno, da sem takrat zapravila ogromno denarja za kvaliteto in je še danes enako kvalitetno, ampak samo gledam lahko. Poleg tega pa se pogosto postavi vprašanje: ta ima pa že tako dolgo to in to, ali nima denarja za novo. Raje kupim cunje za 3 eur, ki mi jih kasneje ni težko porabiti za brisanje prahu oz. pomivanje, kakor da gledam oblačilo, za katerega sem dala 300 eur in mi je predrago za pomivanje po tleh, oken, brisanje mastnih šraufov in rok. V vsakem primeru pristanejo v smeteh.

Znamka oblačila mi prav nič ne pomeni in niti slučajno ni razlog, da bi jo kupila.

Niti enkrat pa se nisem šla na nakupovalni izlet na jug z namenom nakupa ponaredkov oblačil.

Kupim, kar mi je všeč in ima sprejemljivo ceno za to.

In tudi ne kupujem z mislijo, da bom plačala več za kvaliteto, ki jo bom nosila 20 let. Bi bil kos verjetno res še nosljiv, a ne več pristajal mojemu telesu in zastarelega kroja/barve.  Še smučarskih oblačil ne kupujem za toliko časa.

Mogoče tudi zato nimam na TRR nule ali pa minusa nikoli :))

Mislim, da nismo vse take. Kupim, ko res rabim in ne gledam na znamko, ampak na uporabnost. No, res  lahko za čevlje dam  kar veliko (Proalp ali Julijaminimals – mi sedejo na noge in podprem slovenske proizvajalce), a jih pač  nimam veliko in jih nosim dolgo. Pa enkrat na cca 5 let si privoščim kak kos oblačila slovenskih izdelovalcev (npr. ročno tkano tuniko…). Sicer pa – Decathlon, Tom Taylor kavbojke, majčke in to je to ;). A da ne izpadem tukaj “svetnik” –  tudi me kdaj malce zanese v kak poceni nakup prek neta (majčka, tunika..), a to npr. 1x na 3 leta.

lepo te prosim majica stara 20 let oprostite niti ni več higienično nosit. Ne glede na “kvaliteto” drage majice firmirane majice, se po 20 letih nošenja in švicanja pod pazduho nabere ogromno bakterij! Ljudje pač to rečejo samo za izgovor, da kupijo nekaj kar nosijo 10 let in več. To je larifari. Sploh tiste bejbe, ki se morajo kazati na ven z znamkami, sori one še par let ne bodo nosile iste cote, ker je prvič itak iz mode, pa bog ne daj da bi jih folk po 3 letih videl v isti coti. No go.