Pogrešam te
Veliko je tega ostalo nedorečenega in neizživetega ampak veš da je bilo že od začetka resno in čisto. Ko bistra reka.zdej je vseeno ali ni norost je bila zaupati v vse to. Ali pa ne
Tu se pišejo samo žaljive teme kako si greste na živce. Jaz pa dajem zadnji atom za nekaj pristnega in samo mojega . Zdej je samo še biti ali ne biti. In še eno leto je prešlo v prazno. No nekaj čarobnega mi je ostalo in tako nej bo
Res, 18.08.2025 ob 09:34
Kar ostane na koncu, so spomini. Ok, lahko te potolče demenca. Ampak v tistem letu si se imela lepo, vse je bilo perfektno. Živela si za trenutek, tukaj in zdaj. To je življenje. Kasneje se spominjaš teh trenutkov in ti je lepo pri srcu. To je tisto, kar šteje. Tega se ne da kupit z $$$.
uf Kakšne zlobe živite po svetu. Bljek
Pizda res samo ljigavci ste ostali verjetno ste se tako rodili in boste umrli ljigavi
Poletje351
jaz mislim, iskreno da si ti na robu živčnega zloma. da rabiš nujno pomoč. ti al si v diliriju al pijana al kaj si. sam to kaj ti pišeš, to ni ni normalno. tvoj način pisanja je zelo mračen in predan v usodo. ti se nič ne boriš.
veš kaj ej tvoj problem? tvoj problem je da si razvajena princeska, mala feminsitka ki misli da je fse njeno. da so ji fsi fse dolžni. verjetno si se pa dala skaupaj z nekom ki je preprosto ne sam lepši ampa kbolj pameten kot ti. ti nisi na njegovoem nivoju. verjetno te je imel za praznenje jajčk. tko je.
to vam jaz tukaj gor pišem fsak dan isto. ne moreš tako občutljiva ne opri tvojih letih. pač si začni iskatm oškega ba tvojem nivoju. tvoj nivo ni tvoja izobrzaba, apa ktvoja lepota, zmožnost še imet otroke, da si fit, torje kile in seveda mere. tvoja splošna pripravljenost da sploh postaneš ŽENA , nekomu. ker sedaj nisi. ti si moderna ženska. ti nisi žena. rada pa bi imela pluse, če si žena. sam nisi.
ti si totalno zmedena potrebna nujno terpije
Anonimno 3469, 18.08.2025 ob 12:23
Poletje351
jaz mislim, iskreno da si ti na robu živčnega zloma. da rabiš nujno pomoč. ti al si v diliriju al pijana al kaj si. sam to kaj ti pišeš, to ni ni normalno. tvoj način pisanja je zelo mračen in predan v usodo. ti se nič ne boriš.
veš kaj ej tvoj problem? tvoj problem je da si razvajena princeska, mala feminsitka ki misli da je fse njeno. da so ji fsi fse dolžni. verjetno si se pa dala skaupaj z nekom ki je preprosto ne sam lepši ampa kbolj pameten kot ti. ti nisi na njegovoem nivoju. verjetno te je imel za praznenje jajčk. tko je.
to vam jaz tukaj gor pišem fsak dan isto. ne moreš tako občutljiva ne opri tvojih letih. pač si začni iskatm oškega ba tvojem nivoju. tvoj nivo ni tvoja izobrzaba, apa ktvoja lepota, zmožnost še imet otroke, da si fit, torje kile in seveda mere. tvoja splošna pripravljenost da sploh postaneš ŽENA , nekomu. ker sedaj nisi. ti si moderna ženska. ti nisi žena. rada pa bi imela pluse, če si žena. sam nisi.
ti si totalno zmedena potrebna nujno terpije
Anonimno 3469 Ma daj se umiri ljudje imajo pravico upat.
lloyd, 18.08.2025 ob 15:16
Jah… veliko šans sem zajebal,ko sem jih spustil mimo… čeprav po pravici povedano, sem zajebal tudi vse, ki jih nisem.
Lloyd mi deluješ en tak osmoljenec po tvojih opisih.. a je dejansko bila smola, ali si samo potreboval malo več odločnosti, poguma, da ne bi zafrknil vsega, kar se je dalo? Kaj te je gnalo, da se tako odločaš, da na koncu nisi zadovoljen? Nepopustljiv Ego? Travme? Strah?…
cazimi, 18.08.2025 ob 15:40
Lloyd mi deluješ en tak osmoljenec po tvojih opisih.. a je dejansko bila smola, ali si samo potreboval malo več odločnosti, poguma, da ne bi zafrknil vsega, kar se je dalo? Kaj te je gnalo, da se tako odločaš, da na koncu nisi zadovoljen? Nepopustljiv Ego? Travme? Strah?…
Karkoli bom napisal bo samo delen odgovor, najbližje in najkrajše lahko napišem, verjetno strah. Resne so bile samo tri,tja do 2001, s parimi sem se še dopisoval, šel na kakšen kofe,… vse sem imel na tak ali drugačen način preveč rad, da bi se jim vrival v življenje in jim delal probleme. Vem kakšni so bili dedci, ki sem jih poznal, rasel z njimi. Hotel sem bit boljši, nisem vedel kako. S financami sem bil na psu, hotel sem imet dovolj da bi vsaj s “tisto” bil vsaj enakovreden. Travme, ki so trajale 25 let. Zdaj sem se zbudil, je pa… mimo. Je bilo pa treba par krepkih brc, lani od ene mone, pa letos se me je lotilo ene par kolegic na šiht, vsaka na svoj način. Vsaka stvar malo… bo predolg spis če začnem pisat… moral bi it do vsake posebej, pa se ji opravičit, pa jim itak premalo pomenim, da bi imelo smisla. Ima kakšen smisel kar sem napisal?
lloyd, 18.08.2025 ob 15:55
Karkoli bom napisal bo samo delen odgovor, najbližje in najkrajše lahko napišem, verjetno strah. Resne so bile samo tri,tja do 2001, s parimi sem se še dopisoval, šel na kakšen kofe,… vse sem imel na tak ali drugačen način preveč rad, da bi se jim vrival v življenje in jim delal probleme. Vem kakšni so bili dedci, ki sem jih poznal, rasel z njimi. Hotel sem bit boljši, nisem vedel kako. S financami sem bil na psu, hotel sem imet dovolj da bi vsaj s “tisto” bil vsaj enakovreden. Travme, ki so trajale 25 let. Zdaj sem se zbudil, je pa… mimo. Je bilo pa treba par krepkih brc, lani od ene mone, pa letos se me je lotilo ene par kolegic na šiht, vsaka na svoj način. Vsaka stvar malo… bo predolg spis če začnem pisat… moral bi it do vsake posebej, pa se ji opravičit, pa jim itak premalo pomenim, da bi imelo smisla. Ima kakšen smisel kar sem napisal?
Važno, da je tebi smiselno..težko je strniti vso to nakopičeno energijo v dveh stavkih, ampak ti ocenjuješ, da je strah. Strah, sram, občutki nezadostnosti, manjvrednosti, včasih ponos, včasih otožnost, ki spi nekje na dnu naše duše..vse to in še kaj več je tudi del nas in ko to sprejmeš, veš da obstaja, a se odločiš za tisto drugo plat, ki te bo dejansko pripeljala do cilja. Pogum, volja, želja, odločnost, tistih 5 sekund norosti in odvezanega jezika, da sprostiš nakopičeno energijo in jo snameš s hrbta. Da se opravičiš, ne glede na to kaj rečejo ali si mislijo, ker se ti hočeš opravičiti. Če nič drugo, veš da si naredil vse, kar si lahko in je bilo v tvoji moči. Ne glede na izid. Ne vem, jaz bi. Iz tistega principa, da jaz lahko živim z mirno vestjo, bi se odločila za pogum.
Živeti s “če bi” je hujše kot če rečeš jebiga…sem vsaj poskusil.
cazimi, 18.08.2025 ob 16:17
Važno, da je tebi smiselno..težko je strniti vso to nakopičeno energijo v dveh stavkih, ampak ti ocenjuješ, da je strah. Strah, sram, občutki nezadostnosti, manjvrednosti, včasih ponos, včasih otožnost, ki spi nekje na dnu naše duše..vse to in še kaj več je tudi del nas in ko to sprejmeš, veš da obstaja, a se odločiš za tisto drugo plat, ki te bo dejansko pripeljala do cilja. Pogum, volja, želja, odločnost, tistih 5 sekund norosti in odvezanega jezika, da sprostiš nakopičeno energijo in jo snameš s hrbta. Da se opravičiš, ne glede na to kaj rečejo ali si mislijo, ker se ti hočeš opravičiti. Če nič drugo, veš da si naredil vse, kar si lahko in je bilo v tvoji moči. Ne glede na izid. Ne vem, jaz bi. Iz tistega principa, da jaz lahko živim z mirno vestjo, bi se odločila za pogum.
Živeti s “če bi” je hujše kot če rečeš jebiga…sem vsaj poskusil.
Ja. nekako tako. Zdaj se upam, samo… pri 52? Že tako je težko najti človeka, s katerim si kompatibilen, pri teh teh letih je pa po moje misija nemogoče. Pa da bi upala reskirat… vraga, jaz ne bi upal. Ne vem koliko si stara, ampak računaj kaj si dala čez v 25 letih. Jaz nisem nič, razen službe, pa šole. Aja, pa pa par sprehodov po bolnicah 😀 Imam izkušnje kot sem jih imel pri 28. Ker mi ni bilo za kurbarijo, tudi ta hitrih za eno noč ne.
lloyd, 18.08.2025 ob 16:35
Ja. nekako tako. Zdaj se upam, samo… pri 52? Že tako je težko najti človeka, s katerim si kompatibilen, pri teh teh letih je pa po moje misija nemogoče. Pa da bi upala reskirat… vraga, jaz ne bi upal. Ne vem koliko si stara, ampak računaj kaj si dala čez v 25 letih. Jaz nisem nič, razen službe, pa šole. Aja, pa pa par sprehodov po bolnicah 😀 Imam izkušnje kot sem jih imel pri 28. Ker mi ni bilo za kurbarijo, tudi ta hitrih za eno noč ne.
Glej, prav nič nisi zamudil, kar se ne bi dalo nadoknaditi, glede izkušenj pa je verjetno bolje kakšna premalo kot kakšna preveč, saj se ravno zato ljudje ponavadi zaprejo. Strah pred ponovno bolečino. A kdor ne riskira, ne profitira.. odpri se za nove izkušnje, nova obzorja, ni vrag da ne boš naletel na kako gajstno 50letnico, ki je prav tako nekje zaprta v svoj strah in oklep in izgublja upanje. Ni predaje, dokler bije srce v junaku. Zapomni si. Do zadnjega diha je treba verjeti in upati. Potem pa kar ti življenje prinese. Na koncu potegneš črto in lahko rečeš, da ti je bilo naklonjeno ali da te je … Ampak samo na koncu, dotlej je vedno vse možno in če v to močno verjameš, boš zagotovo pritegnil kaj, samo glej da boš takrat pripravljen .
Imam na to temo zelo lep zapis s spleta za vse romantične duše, ne vem kdo je avtor in zapis je v hrvaščini, ker določene zapise je greh prevajati:
“Odakle god da počnem priču o tebi, ona se nikada ne završava. Kod mene sve brzo prolazi, samo ti traješ, evo već godinama. Par puta sam pokušao da te pošaljem u zaborav, ali uvek dobijem istu odbijenicu na kojoj piše da u zaborav ne primaju nezaboravne.
Brdo cipela sam potrošio lutajući ne bi li te negde usput zagubio, ali gde god sam pošao, ti si me tamo čekala. More reči sam potrošio na rečenice u kojima nema tebe i ne vredi, kako god ih da složim, na kraju mi ostanu samo dve reči. Nedostaješ mi.
Da, nedostaješ mi i to je moja najkraće napisana biografija. Na nekom od razgovara za posao, na pitanje šta umete da radite, ladno mogu reći da umem da te nemam. Ja sam doktorirao nemanje tebe, ali u tom nemanju imao sam te i previše, više i od onih što su te imali svako jutro na svom jastuku. Uvek si mi bila tu negde. Na dah od uzdaha, na otkucaj od srca i na tren od večnosti. Bila i ostala.
Ti si moja priča bez kraja ili beskrajna priča, kako god da je nazovem, proći će čini mi se i život, a ti ćeš i dalje trajati.
I zato, nigde ja više ne mrdam, jer besmisleno je bežati kada je svaki moj dolazak sebi zapravo odlazak tebi.”
cazimi, 18.08.2025 ob 16:45
Glej, prav nič nisi zamudil, kar se ne bi dalo nadoknaditi, glede izkušenj pa je verjetno bolje kakšna premalo kot kakšna preveč, saj se ravno zato ljudje ponavadi zaprejo. Strah pred ponovno bolečino. A kdor ne riskira, ne profitira.. odpri se za nove izkušnje, nova obzorja, ni vrag da ne boš naletel na kako gajstno 50letnico, ki je prav tako nekje zaprta v svoj strah in oklep in izgublja upanje. Ni predaje, dokler bije srce v junaku. Zapomni si. Do zadnjega diha je treba verjeti in upati. Potem pa kar ti življenje prinese. Na koncu potegneš črto in lahko rečeš, da ti je bilo naklonjeno ali da te je … Ampak samo na koncu, dotlej je vedno vse možno in če v to močno verjameš, boš zagotovo pritegnil kaj, samo glej da boš takrat pripravljen .
Krožim ob robu prepada in se pripravljam na odločen korak 😀
lloyd, 18.08.2025 ob 12:49
Anonimno 3469 Ma daj se umiri ljudje imajo pravico upat.
Zdaj je končno priznal v enem od postov, da je bil navadna moška prostitutka. Ta kategorija pa nima čustev, ne sočutja do nikogar, samo sebe vidijo, čutijo in občudujejo. Kdaj je na desno zavil pa še sam ne ve. Zakaj pa lezbijke sovraži tudi ne zna pojasnit,
lloyd, 18.08.2025 ob 17:03
Krožim ob robu prepada in se pripravljam na odločen korak 😀
Eh, nikar tako tragično. Skok v neznano je lahko tudi skok v globoko modro laguno, obdano s tropskimi rožami in grmički, polno pisanih ribic in koral, v objem toplega morja, ki ga greje sonce do zadnjega izdiha, ko odpluje na drugo stran..
Stvar odločitve. Meni domišljija zelo koristi v življenju. Eni pravijo temu manifestacija..ne vem, jaz kar si zamislim, to je. Možgani in živčni sistem pa težko ločijo med domišljijo in realnostjo. Potem se čudežno zgodijo točno tej občutki v realnem življenju in ko jih podoživljam, si rečem ” ..to sem pa že enkrat doživela”. Ali je to norost ali čarovnija, kdo bi lahko rekel. Poskusi 🙂 škoditi ne more, pa še obdavčeno ni – zaenkrat.
cazimi, 18.08.2025 ob 17:10
Eh, nikar tako tragično. Skok v neznano je lahko tudi skok v globoko modro laguno, obdano s tropskimi rožami in grmički, polno pisanih ribic in koral, v objem toplega morja, ki ga greje sonce do zadnjega izdiha, ko odpluje na drugo stran..
Stvar odločitve. Meni domišljija zelo koristi v življenju. Eni pravijo temu manifestacija..ne vem, jaz kar si zamislim, to je. Možgani in živčni sistem pa težko ločijo med domišljijo in realnostjo. Potem se čudežno zgodijo točno tej občutki v realnem življenju in ko jih podoživljam, si rečem ” ..to sem pa že enkrat doživela”. Ali je to norost ali čarovnija, kdo bi lahko rekel. Poskusi 🙂 škoditi ne more, pa še obdavčeno ni – zaenkrat.
Mal zafrkancije. Moj problem je da sem prevelik realist. Vidim dobre in slabe strani, pol pa začnem statistiko preračunavat. Ki, ko gre za posameznika, nima nobene veze. Hvala za pogovor.
Poletje351, 18.08.2025 ob 09:11
Veliko je tega ostalo nedorečenega in neizživetega ampak veš da je bilo že od začetka resno in čisto. Ko bistra reka.zdej je vseeno ali ni norost je bila zaupati v vse to. Ali pa ne
Tu se pišejo samo žaljive teme kako si greste na živce. Jaz pa dajem zadnji atom za nekaj pristnega in samo mojega . Zdej je samo še biti ali ne biti. In še eno leto je prešlo v prazno. No nekaj čarobnega mi je ostalo in tako nej bo
Kaj si hotela izživeti in kako to, da je zdaj le še biti ali ne biti? Življenje je več kot le fokus na neko osebo. Če ni izmenjave, pomeni, da hočeš preveč. Nihče ne more konstantno biti drugemu navdih, rabi tudi čas, energijo zase. Ozri se okrog sebe in ugotovi, kaj te poživlja. Nauči se, kako se hraniti danes, da jutri ne shiraš. Mnogi pari pričakujejo drug od drugega nemogoče. Smo končna bitja in v drugih iščemo neskončno ljubezen, ki je resnična, iskrena, trajna. Ne gre, odpri se Presežnemu. Vsa varanja so posledica tega, da eden ali oba mislita, da bosta drugje dobila to, česar ni med njima. Lahko, a le za kratek čas. Ljudje smo preveč kompleksni, da bi zgolj od ljudi dobili, kar rabimo za življenje. Nekaj malega lahko podarimo, izmenjamo in potem borbamo naprej.
cazimi, 18.08.2025 ob 16:48
Imam na to temo zelo lep zapis s spleta za vse romantične duše, ne vem kdo je avtor in zapis je v hrvaščini, ker določene zapise je greh prevajati:
“Odakle god da počnem priču o tebi, ona se nikada ne završava. Kod mene sve brzo prolazi, samo ti traješ, evo već godinama. Par puta sam pokušao da te pošaljem u zaborav, ali uvek dobijem istu odbijenicu na kojoj piše da u zaborav ne primaju nezaboravne.
Brdo cipela sam potrošio lutajući ne bi li te negde usput zagubio, ali gde god sam pošao, ti si me tamo čekala. More reči sam potrošio na rečenice u kojima nema tebe i ne vredi, kako god ih da složim, na kraju mi ostanu samo dve reči. Nedostaješ mi.
Da, nedostaješ mi i to je moja najkraće napisana biografija. Na nekom od razgovara za posao, na pitanje šta umete da radite, ladno mogu reći da umem da te nemam. Ja sam doktorirao nemanje tebe, ali u tom nemanju imao sam te i previše, više i od onih što su te imali svako jutro na svom jastuku. Uvek si mi bila tu negde. Na dah od uzdaha, na otkucaj od srca i na tren od večnosti. Bila i ostala.
Ti si moja priča bez kraja ili beskrajna priča, kako god da je nazovem, proći će čini mi se i život, a ti ćeš i dalje trajati.
I zato, nigde ja više ne mrdam, jer besmisleno je bežati kada je svaki moj dolazak sebi zapravo odlazak tebi.”
Super prevod!
Forum je zaprt za komentiranje.