Rada bi …

Rada bi se z njim sprehajala po travniku, se držala za roke, nadaljevala pot v gozd,kjer bi se oba predajala puhtečemu gozdu v poznem poletju.

Rada bi z njim šla skozi park, do znanega lokala, kjer bi spila kavico, sedrla z mojim moškim, se smehljala mimoidočim znancem in prijateljem in spokojno uživala v nedeljski dvojini.

Rada bi ga objela, rada bi, da me objame, poljubi in si me vzame, mi večkrat zašepeta, da me ljubi in konča vame.

Rada bi, da bi bil srečen in poln energije.

Pa on nikoli ni srečen z mano, ne zares.

On je zadržan.

Zelo zadržan.

On je do mene zelo zadržan, razen …

Razen takrat, ko ni. Ko ima izbruh neutemeljene jeze. In potem zbeži. Nekam vedno zbeži. Ali v svojo hišo ali globlje v svoj svet, ali v svoje prostore v moji hiši.

Odtujen, v svojem svetu, v svojih prostorih.

Živi z mano, ne deli pa več postelje z mano, baje mu trdota zakonske postelje nikakor ne odgovarja.

Intima? Objemi in bežni poljubi. Že lep čas tako.

Rad poje mojo hrano, ni pa mi hvaležen.

Najraje ‘uživa’ v moji družbi, ko sem skoraj popolnoma tiho, predana svojemu delu ali nedelu.

Sicer pa ni nedružaben. Ni prav zares družaben, vendar včasih preseneča. Nikoli z mano.

Spoštuje me, kot osebo in osebnost. Vendar ne čutim ljubezni. Čutim navajenost name in njegov strah, da ga zapustim. Zato je on ‘v naprej’ mentalno zapustil mene, da ga ne bi uničilo, ko bi jaz zapustila njega.

Surov, a obenem nebogljen.

Nežen, a obenem nedostopen.

Inteligenten, a čustveno zablokiran.

Genijalen, vendar z grozovitim občutkom manjvrednosti.

Pošten, a tako skopuški in sebičen v zakonu, da boli. No, po črki zakona in po ohlapnih merilih mi ne dolguje ničesar, tako je pazljiv.

Jaz ga nisem nameravala nikoli zapustiti. Niti tega ne nameravam sedaj. Je pa čas za spremembo. Ne zmorem niti nočem več tako zapravljati življenjske energije, čakajoč na njegovo prebujenje. Že nekaj časa načrtujem in pripravljam teren za spremembe. In danes je čas za končno odločitev.

Končno bom začela živeti svoje življenje, ne pa življenje, ki je zgolj čakanje na izpolnitev neuslišanih želja. Želim napredovati. Zdaj ne morem napredovati, ker živim zgolj zanj. In on tega niti ne ceni.

Ne bom mu odtegnila pozornosti, ki je ne potrebuje dosti niti darežljivosti, niti skrbi zanj. Dovolj sem močna, da sem lahko prijazna, vendar moj cilj ni več ugajati mu, saj ni nobene razlike, če mu ugajam ali ne, on je vedno zadržan. Nevtralen. Boleče in bolestno se izogiba srečanju najinih pogledov. To me ubija.

In še dosti tega me ubija. Ampak zdaj mi je vseeno. Lahko se umaknem ali zadominiram s svojim programom, brez da ga iritiram do te mere, da izbruhne.

Ohranjam stik, vendar brez drame. Sama pa kujem velike načrte zase. Želim se osvoboditi. Nisem svobodna. Ne podpira me, le pasivno se strinja z mojimi stremljenji. Sam ne sodeluje, četudi ga prosim. In bi lahko. Tudi v svoj prid in užitek.

Še na morje se mu ne ljubi z mano. On ima svoj poletno športni program na dopustu, ki se ga tudi jaz rada udeležim. On se ne odziva na moje želje.

Za izlete in krajša potovanja nima časa, bojda, denar pa raje vloži v svoje hobije, ki so deloma tudi moji, zato se nekako izniči ta frustracija, češ, saj vlaga v najine hobije, so pa primarno njegovi. Tudi jaz vlagam v te ‘najine’ hobije, materijalno in organizacijsko.

Znanka mi zagotavlja, kako zgleden par sva. Vedno znova ji resno rečem,da ni vse zlato,kar se sveti. Ne grem pa v detajle. Mi ugaja, da imava sloves trdnega in uspešnega zakona. Vsaj to.

Jaz sem se odločila. On se bo pa še moral odločiti. Če se ne bo, se bo življenje odločilo zanj. Trenutno mi je vseeno, kaj bo,vem le, da tako,kot je bilo do sedaj, ne bo več.

In kako sta končala skupaj? Od VSEH te je on dobil na svojo foro? Je igral? ? Ali ste bili takrat tako tupi?

Tvoj zapis je hudo strašljiv, bere se kot maščevanje neke čarovnice. Brez zamere. Če bi bila jaz namesto njega, bi bežala čim dlje stran. Zakaj? Zato ker se v tvojih besedah ne čuti niti trohica čustev, srčnosti, dobrote…sami led in jaz jaz jaz jaz …….

ojej.. prav žalostno.. takih zakonov, vez je veliko.. saj ne da je to kakšna tolažba ampak.. jaz osebno ne bi mogla tkole živet. Ne vem, poskusi mu to svojo ljubezen pokazat na način, ki ga on govori.. če je v njemu sploh kdaj ljubezen do tebe bila… če ne, pa narazen, kaj boš do smrti tkole.. pa da živiš do stotega??

si bila mogoče ti tista, ki ga je v vezo skomolčala? potem je marsikaj jasno.. če te je pa on..

Oba sta, vsak na svoj način, čudaka, ki žreta en druzga.

Ne, nisem ga ‘zvabila’ v zvezo. Pravzaprav je on mene nagovoril in osvajal. Dokler se ni preselil k meni. Potem je postajal vse bolj odtujen.

Ja, žalostno je. Postalo. Prva leta je pa vse vibriralo. Zapustil se je, bi lahko rekla. Sicer je spoštovan za svoje delo in družbene dejavnosti in je na sploh zelo dostojen moški, vendar ima grozovite blokade in komplekse, ki se kažejo kot disociacije in kot splošna  čustvena odtujenost, tudi samoodtujenost. Strokovnjaki bi govorili o motnjah. Jaz verjamem v poštenost, ne v motnje. In v ljubezen, ne v sttokovnost.

Verjamem, da imava še eno šanso. Pa mislim, da še zgolj samo eno.

Stvari, odklone, napake, ki jih on vidi pri meni, tudi jaz vidim kot problematične pri sebi. On svojih napak in odklonov noče videti kot problematične, saj potem bi bila jaz v veliki prednosti, si misli. V resnici pa ni pripravljen na iskrenost. No, zdaj bom jaz začela delati na sebi. Ne začela, zgolj nadaljevala bom nedavno začeto, počasi, preudarno, brez izgub energije zaradi čustvene prikrajšanosti. Hočem napredovati. Končno hočem spet uspeti. V svojih interesih. Ne v najinih, me v njegovih, ampak v svojih.

Hvala za sočutje, zartrose. Absolutno ne mislim tako preživeti ostanka življenja.

Ne dolžim ga za nič. Zdaj sva oba le učenca na poti ljubezni.

In zavedam se, da vsi ne opravijo izpita zrele ljubezni. In pripravljena sem. Tudi na to.

Vsem želim spokojno življenje. V zvezi ali brez nje. Vsak ima svojo pot.

v njenih besedah je veliko čustev in srčnosti.. očitno bereva drugačen zapis. in razumljivo da bo pisala o sebi, kako ona čuti, menda ne bo o meni ali tebi.. glih tko pa piše o njemu in bi rada, da je srečen.. in to je izraz ljubezni!

čustveno nedostopen moški.. ja, to pa je velik problem.. lej, z glavo skozi zid ne moreš… in boš mogla zase poskrbet, ne glede na to, da ga ljubiš.. včasih ljubezen ni dovolj, ker je odvisna od obeh vpetih v vezi.. ti hočeš dati vse a če on noče prejet in daje le minimum, potem si dolžna za svoje lastno zdravje to poglavje zaključit.. in ponovno zadihat z vsemi pljuči in nasmeškom do ušes, ker si v sebi pomirjena.

Se strinjam, Bi bilo fino zvedet še njegovo zgodbo. Dvomim da bi bila podobna njeni.

Zartrose, mislim da je zapis celo kar lepo fake. Tak občutek imam. Nedelja je. Ti pa običajno vsako žensko napadeš z droljo, če v zakonu nekaj ne štima. V tej temi pa ti je vse ok. Celo vljudna si postala. Si zaljubljena? Nič narobe, ti je že kdo zabrenkal na pravo struno ?

Spoštuje te?

Daj poglej resnici v oči. Če že njemu ne moreš ker tee noče gledat. Lažeš sama sebi. Edini način da te prenaša v istem prostoru je da si tiho in te sploh ne rabi met za mar. Sploh opazil ne bi da te ni. No….mogočee ko bi lačen postal.

ri rabiš enga da te fino nategne to je vse.da b bo ure curljalo iz pičkice ko ga boš imela notri. da te orng en pofuka sam kaj ko takih skoraj ni. par minut mu bo špricnilo pa je to to. jaz pa lahko fukam ure in ure s trdim kurcem če je seveda baba taprava.če je stara se mi še dvigne ne.

ne, ne kličem vsako žensko z droljo, ampak le tiste, ki to so. in v zgodbah se vedno postavim za resnico ne pa da je avtomatično ženska, so tudi moški, tam jih slišijo oni. slabo bereš, kot večina na monu. nič novega.