Irena Štaudohar še naprej zakompleksano poudarja, da “veste, jaz berem”

Danes v Nedelu in Irena Štaudohar kar dve strani na voljo za trajbanje svojega kompleksa poudarjanja, kako ona “bere”!

Njen tipični stavek: “Na počitnice vedno odnesem kup knjig in še elektronsko za vsak primer. Natančno se spomnim zgodb, ki sem jih brala na morju ali v gorah.” In tako dalje blablabla, kompleks na kompleks!

To ni normalno, da tako obsesivno v vsakem drugem stavku poudarjaš, da bereš knjige!

Več kot očitno je, da s tem obsesivnim poudarjanjem kompenzira neko svojo travmo, najbrž dejstvo, da v resnici v mladosti ni nič brala ali pa brala samo pofl, potem je pa naletela na koga, ki ji je rekel “Ajaa?? Nisi prebrala te knjige?! Uf, sramota!”, in je zapadla v travmo in začela svojo kariero “bralke”, da pa slučajno ne bi kdo kaj posumil, mora na vsakem koraku razlgasit, da “veste, jaz veliko berem”!

Ja, in zakaj naj bi nas to brigalo?? Pojdi k psihoterapvetki pa predelaj to svojo obsesivno motnjo!!

Zakaj pa ti njo bereš? Pa zdaj to moramo še mi brat?

Ja, mogoče pa bere, da pobegne od real life-a, od takih, kot si ti.

Ti si ne moreš privoščiti knjig, verjetno kupuješ tiste dr. romane s 30 stranmi, če si sploh pismena.

Kadar nekdo tako zagrizeno verbalno ponižuje neko osebo, sumim, da je zadaj neka osebna zamera ali zavist. Če meni stil pisanja nekega avtorja-avtorice ni všeč, ga/jo pač preskočim. Ne vem, zakaj bi morala o tem obveščati vesoljni svet. Okusi so pač različni, hvala bogu.

Za nobeno “osebno” zamero ne gre! Gre za “profesionalno” zamero! Nič ne skrivam, da mi gre pisanje Irene Štaudohar na živce!

In ker se ponavlja in vedno nabija eno in isto (“Ko sem brala to knjigo …”, “Vedno, ko berem tega pisatelja …”, “Rada prebiram njene zgodbe …” in tako vedno znova poudarjanje tega, da je ona “brala”!), se človek vpraša, ali bere članek, ki naj bi mu nekaj povedal, ali bere neko psihoterapevtsko razpucavanje Irene Štaudohar, ki ima probleme z zasvojenostjo prepričevanja drugih, da ona “bere”! Ne, da ima probleme z zasvojenostjo z branjem! Ampak prav z zasvojenostjo s prepričevanjem drugih, da ona bere!

Zakaj je pa en drug novinar v istem časopisu lahko napisal prispevek o angleški kraljevi družini, pa ni niti enkrat zatežil s čim takim kot “Ko sem brskal po zgodovini kraljeve družine …” ali “Ko sem bral spomine princese Anne …” in podobno??! Štaudoharca praktično na vsakem koraku tišči bralcem pod nos, da je ona “brala”! To obsesivno poudarjanje tega popolnoma nepotrebnega dejstva (saj če pišeš o knjigi, se razume, da si jo prebrala!!!) je blazno moteče in očitno ji tega do zdaj nihče ni rekel!

Imamo vso pravico, da jo kritiziramo, če že jemlje denar za te svoje pisarije!!!

Torej ona je dobila priložnost, da piše članke v časopisu (ne vem, zadnjič si napisala, da v Delu – ga ne berem), ti pa ne. Obe sta se prijavili, ti si izvisela. In sedaj ne moreš preko tega; ne moreš, da se ne bi raje ukvarjala s svojimi projekti kot pa z njo.

Ženska ženski kača.

VESTE … JAZ BEREM 🙂

Imaš smisel za pisanje kritik!  Od srca sem se nasmejala, ko sem te brala. Še, prosim.

Verjetno je literarna komparativistka. Tista Štradouhar (še priimka ne znam napisat), pa je igralka, ki ji je verjetno speljala službo, in se ji ne zdi fer. Ker že tako komparativisti ne dobijo dela. Štradouhar pa je delo dobila najverjetneje, ker je V.I.P.