Irena Štaudohar spet udarila s svojo obsesijo, da “veste, jaz berem”!

V Sobotni prilogi časopisa Delo ima intervju z neko nemško zgodovinarko. Seveda je njeno knjigi prebrala v angleščini, ampak bistveno je drugo.

Niti v intervjuju, kjer postavlja vprašanja drugi osebi in torej ne govori o sebi, ne more mimo svoje obsesije, da se ven meče s tem, kako je ona “brala”!

Postavi nekaj vprašanj, in glej ga zlomka! Hitro naletimo na vprašanje, ki se začne takole: “Ko sem brala knjigo, se mi je zdelo, da …”

To je že neke vrste osebnostna motnja! Ker babnca ne more, da se ne bi ven metala s poudarjanjem, da je “brala”! Pa četudi je intervju, ona mora sebe ven vržt in povedat, da je “brala”!

Očitno ima res hud kompleks glede branja, ker da tako obsesivno poudarja, da je ona “prebrala knjigo”, moramo že posumiti, da je nekoč doživela travmo, ko ji je nekdo moral vržt pod nos, da … nič ne bere!

OK, tu ste morda malo prestrogi, v tem primeru je upravičeno, govori o knjigi Andreje Wulf, s katero dela intervju in o kateri teče pogovor.

Še več, ta članek se mi zdi odličen po zaslugi obeh, Štaudohar je skoraj neopazna in jo prekinja samo s kratkimi, smiselnimi vprašanji, čeprav jo parkrat res zanese v modrovanje, da se ji še Andrea Wulf sama čudi, ampak slednja je pa briljantna, top reklama za njene knjige, ki so prevedene tudi v slovenščino, nariše fascinantno sliko Jene cca. 1790, ko je v majhnem mestecu živelo več slavnih mislecev, pesnikov in filozofov kot kjerkoli na svetu, ker Jena ni imela cenzure in so bili na kupu skupaj Fichte, Schelling, Goethe in Humboldt in za povrhu še par zanimivih bejb, ki so intelektualno povsem parirale tem velikanom, ki so se vsi napalili na njih.

“V zraku je bilo veliko svobode, tudi glede svobodne ljubezni, kot sem že omenila. Kar 24 odstotkov otrok je bilo nezakonskih. V mestu je živelo okoli osemsto študentov, ki so pokadili več tobaka in popili več čaja, kave in piva kot v drugih podobno velikih mestih v Nemčiji. »Tu bakle modrosti gorijo ob vsaki uri dneva,« je staršem iz Jene pisal neki študent.”