Koliko ste dobili ob zapustitvi domače kmetije?

Pozdravljeni, doma imamo večjo kmetijo (okrog 100 ha) z moderno opremo in objekti. Starša jo želita prepisati bratu, ki ostaja doma in bo nadaljeval kmetovanje. Meni sta ponudila 100.000 €, kar naj bi bila moja “izplačana dediščina”, saj sem ravno zaključil študij in se zaposlil, nimam pa še svoje nepremičnine.

Zanima me, koliko ste dobili vi, ki ste zapustili domačo kmetijo? Se vam zdi tak znesek primeren glede na vrednost kmetije?

Hvaležen bom za iskrene odgovore in izkušnje.

Al vzameš 100k al prevzami kmetijo s plombo na prodajo in dobi brat 100k al pa bomo s preužitkom prepisali vse na brata.

Prihajam z velike kmečko obrtniške kmetije. Smo 2 brata in jaz. Brat, ki je prevzel kmetijo je dobil kmetijo. Ostala dva sva dobila 100k za postavitev hiše ter dovolj velik kos zemlje, da je pri nas za 3 gradbene, enako pri bratu. Noben od naju teh parcel ne namerava prodat. Oba imava tudi pravico do določenega št m3 lesa iz gozda.

Nikjer nisi napisal, koliko je vredna kmetija. V kolikor je to približno polovica vrednosti in te kmetovanje ne zanima, takoj sprejmi, saj boš ohranil dobre odnose in lažje načrtoval svoje življenje.

Če dejansko pogledamo, bi bilo pošteno, če bi oba dobila vsak polovico pod pogojem, da brat do sedaj ni vlagal svojih sredstev v modernizacijo, širitev…. kmetije.

Če pa brat ni vlagal, potem naj bi bila zagonska sredstva približno enaka za vse.

Izhajam iz delavske družine, bili smo 4 otroci in imeli smo hišo, nekaj malega zemlje in ohišnico.

Dedovali smo vsak 1/5 z očetom po mamini smrti.

Po smrti očeta je vsakemu pripadala vrednost 1/4 dediščine. Svoj del sem prepustila bratu, ena od sester samska živi z bratovo družino v rojstni hiši.

Po 20 letih se je ena izmed sester, ki ni primaknila k skupnemu domu in tudi pri nadgradnji hiše kamenčka od brata zahtevala četrtinski delež. najmlajša pa živi doma in serje po glavi bratovi družini in ne želi prispevati ničesar k vzdrževanju in obnovi hiše.

esela sem, da je tako kot je, ampak pri denarju se pri večini ljubezen neha.

Usedite se skupaj z bratom in staršema in se lepo pogovorite kaj pričakujejo, oz. ali je 100K tisto kar ste deležni in zanje vredni  in kaj pričakujejo v zameno

( starši in brat).

Vse dogovore  bi jaz dala na papir in to notarsko overovila.

Kaj se ve kako bo v prihodnosti. Kaj pa če brat umre kmalu, morda se premisli in proda kmetijo. Kdo bo skrbel za ostarele starše? Težka debata vas čaka. ampak bi bilo lepo od staršev, da se spomnijo, da sta otroka 2 in da če že mislijo kaj talati, potem bi bilo pošteno do obeh, da je enako za oba s tem, da se upošteva. ali in kdo je do sedaj že kaj vlagal.

Če je kmetija velika in oprema nova in so jo priskrbeli starši, potem se vas bodo zelo “poceni” znebili in ne boste nekomu strošek.

Pa srečno pri dogovorih.

Ne vemo, koliko je vrednost kmetije. Pašnik, njiva, gozd imajo vsak svojo vrednost. Vrednost je odvisna tudi od dela Slovenije. Ne vemo niti kvadrature objektov. 100.000 je lep znesek, a sklepam, da krepko pod ceno. Ampak v družini se ne gleda samo na denar, zato se boste mogoče lahko dogovorili, da boste vsi zadovoljni.

Najprej moraš vedeti, da lahko starši s svojim premoženjem počnejo kar želijo. Lahko ti kaj dajo, lahko nič. Izključno njihova volja. Nič ti ne pripada samo ker si njihov otrok.

Največ dobi tisti, ki ostane doma. Ta prevzame skrb za starša na stara leta, ponavadi pa že dolgo let skupaj živijo in jima pomaga vsakodnevno. Gre za vzajemno pomoč.

V tvojem primeru vzemi kar ti ponujajo, ker drugače ti nič ne pripada. Kaj hitro ti lahko še to vzamejo in vložijo v modernizacijo kmetije. Imajo vso pravico.

Kreten na kubik, kmet s 100 jurčki. Dej nehi smetit in podjebavat.

To so resne zadeve, zato pojdi do odvetnika in cenilca, da ti ne bo kasneje žal.

Če hočeš z bratom ohraniti dobre odnose, vzemi ponujeni denar in ne premišljuj, koliko je vredna kmetija in koliko ti pripada. Če je brat človek na mestu, boš še dolgo deležen raznoraznih ugodnosti v obliki sadja, zelenjave, domačega mesa, morda drv za zimo, pomoči pri gradnji hiše, če se boš odločil zanjo, in doma boš vedno dobrodošel.

V nasprotnem primeru pa stopi do odvetnika, ki bo preveril, koliko je kmetija vredna. Pri dedovanju ti pripada polovica zakonitega deleža. se pravi, po smrti obeh staršev četrtina vrednosti kmetije. Ampak do dedovanja je lahko še zelo daleč, če sta starše še razmeroma mlada. Če želita starša čimprej kmetijo izročiti bratu, lahko pri notarju sestavijo različne pogodbe, po katerih imaš ti več ali manj pravic.

Osebno vem za zelo različne primere:

1. primer: sin je v času, ko je bil oče še živ, naredil novo hišo in  nov hlev, ob smrti očeta podedoval kmetijo, ostali otroci so se odpovedali, tista, ki se ni, je dobila nekaj malega v denarju in je še danes skregana in ne pride več domov.

2. primer: babica je z pogodbo o dosmrtnem preživljanju kmetijo predala vnuku. Ker je babica zelo hitro umrla, se je našel vnukov stric in želel izpodbijati izročilno pogodbo. Ni mu uspelo in dolgo časa je kuhal zamero.

3. primer: mama, lastnica kmetije, je z izročilno pogodbo kmetijo predala sinu, ki je s pogodbo prevzel tudi skrb za starša. Ena hči je dobila starejšo hišo, ki jo je mama podedovala od samske tete, druga hči pa je dobila nekaj denarja, kljub temu, da se je želela svojim pravicam odpovedati. Kmetija se ni delila. Vsi se dobro razumejo.

100 jurjev lep znesek?

100 jurjev je danes nič. To ni niti za parcelo komunalno zrihtat, skopat in plato za montažno hišico postavit.

Kvadratni meter kmetijske zemlje je vreden najmanj 1 eur. 100 ha torej pomeni milijon eurov. Dodatno verjetno še kakšen milijon nanesejo zazidljive parcele, mehanizacija in gospodarska poslopja ter hiša v kateri živijo vaši starši.

Minimali delež je po slovenskem zakonu o dedovanju je polovica zakonitega.

Če imate torej enega sorojenca je vaš minimalni delež 25 %, kar nanese na 0,5 milijona, ne pa 100k eur.

Zahtevajte teh 100k v denarju, razliko do 0,5 milijona eur pa naj vam dajo v zazidljivih parcelah s prepovedjo prodaje v času življenja vaših staršev in s predkupno pravico sorojencev, ce biste po smrti staršev prodajali.

Si pa nekaj zapomnite. Zemlja se prodaja samo enkrat v življenju.

Vaš grunt je vreden najmanj miljon evrov, najverjetneje več, zato je 100 000 relativno malo. Staršem bi enostavno rekla, da pri vsej svoji bratovski skromnosti to nikakor ni znesek,ki bi bil v tvojih očeh fer znesek za drugega brata. Nisi pogolten, ti bo pa jitro žal, da je brat tako prestižno preskrbljen, ti pa boš njegovo finančno stanje dosegel morda šele čez 10, 15, 20 let. Če jim ne bo kaj jasno, pa lahko predložiš primere in pravne fakte, da se tako mačejovsko ne dela z otroci, da je posestvo vredno ogromno in da je delitev tudi pravno sporna, v kolikor starša ne prepišeta posestva na brata na preužitek. 

–

Če se s to delitvijo strinjajo vsi (predvsem brat), če ne misliš doma delat, met nekih kmetijskih projektov, če ne misliš doma bivat več dolgo, če nimaš pretiranega namena domov hodit starše vsak dan trikrat previjat če slučajno pristaneta v kakšnih plenicah na stara leta in karkoli podobnega … potem vzami, reči 10x hvala in to je to. Brat bo zadovoljen s tem, kar je dobil, in se bo zavedal, da to prinaša večje odgovornosti. Ti boš imel pa svoj mir, lahko boš nadaljeval življenje tako, kot bo tebi pasalo, z zelo lepim izhodiščem. Največ, kar še lahko prosiš, je kakšna parcela, če bi si želel zidat kje v bližini, ne pa keša izsiljevat, ker res ni okej, ko nekdo hoče preveč, pa se potem ostali čutijo opeharjeno, in potem je samo sranje. Takrat tudi ugotoviš, da so odnosi zelo krhki, nažalost.

Pa sej preužitek je tu samoumeven. Prihajam iz kmečkega okolja, in tisti, ki ostane doma in jerba domačijo, mu je skrb za starše samoumevna. To je banalno sploh razmišljati, da tega ni.

Mož je iz velike kmetije na obrobju Ljubljane.

Pri njih se je viko delalo. Ostalo, odnosi, odločanje, čustva in podobno je bilo za nih nepomembno.

Ob delitvi je eden od sorojencev želel vse. Mož se je vedno spoštljivo obnašal do vseh. Na koncu je potegnil kratko.

Pa vendar imamo vse. Rada ga imam, ima zlato srce in je zelo delaven. občuduje svoje potomce.

S kmetijami je križ, veliko dela, zemlja stroji, pa tudi veliko stanejo.

Vesela sem za vse, ki pošteno razdelijo deleže med sorojence.

Garsonjera v Ljubljani danes stane 200.000 eur. Nova hiša velikosti 150 do 200 m2 pol milijona do 600 tisoč. Cene po Sloveniji za gradnjo nove bajte so si podobne. Razlika po Sloveniji je edino cena zemljišča (ki vam ga najbrž lahko dajo starši) in komunalnega prispevka.

Skratka 100 tisoč je sila sila malo denarja pri taki bogatiji, kjer je samo kmetijska zemlja najbrž vredna milijon.

Kar se pa tiče miru in posledičnega ohranjanja odnosov. Zakon o dedovanju je praktično nespremenjen še od časov Avstro Ogrske. Ko sta starša delala dva otroka sta morala bit s tem zakonom seznanjena. Če si pač nista bila sposobna privoščit dva otroka, bi imela samo enega. Otroka noben nič ne vpraša, ko je spočet.

Rich people problems.

Pred nekaj desetletji so bili otroci delovna sila. Če niso delali, niso dobili jesti. Treba si je bilo vse zaslužiti. Ugovarjati se ni smelo.

Časi so se tudi na kmetijah čisto spremenili. Upam, da za vedno na bolje.

ja seveda in kar v vrsti stojijo ljudje, ki bi radi kupili kmetijo za milijon. To ja najboljša investicija ever. kmetje sicer dobivajo za izplačilo sorojencev celo neke subvencije. te stare zakone bodo nujno morali spremeniti, če bodo hoteli, da sploh še kdo dela na kmetiji.

Nič!

So naredili pogodbo o preužitku!

Izhajaj iz tega, da ni nič tvoje. Pripadanje sledi šele po smrti lastnikov, staršev. Do takrat se lahko zgodijo pogodbe, ki te izključijo v celoti.

Drugo. Če dajejo bratu, potem verjetno je kmet, postaja kmet naslednik. Se vidiš v tej vlogi? Participiraš toliko, da je izbira nepravična?

Kmetija je vredna kolikor je, na papirju prenese toliko ničel kot si jih narišeš. Realna vrednost se pokaže šele, če se prodaja. Če je v kmetijo vpeta tradicija in posestništvo, pa je to bolj kot ne ogromno dela, ogromno vlaganja in odvisnosti od trga. En sam zakon, ki jih pri nas štancajo dobesedno kakor se komu digne, lahko poruši ves koncept in posestnik ostane nelikviden. V preteklosti so se večkrat kazale mišice okrog omejitve površin javnega dobra. Si predstavljate, koliko kmetov ne bi bilo zmožnih plačati davka na posest, če ne bi bilo več znižanja davčne stopnje za to javno dobro? Pa tudi sicer, prihodki iz kmetijstva lahko daleč zaostajajo glede na vrednost nepremičnega premoženja. Vrednost pod ritjo 1mio ne realizira denarnice, torej je samo drago osnovno sredstvo. Ne vem pa, če vključiš delo skoraj 24/7, če odtehta prihodke iz dela po vseh stroških. Odmisli podlago, ki bo bratu kapnila. To samo je. Zamisli si samo tisti del, ko si vzdrževalec imetja za denar.

Če boš realen, boš ugotovil, da bo brat teh 100k, ki tebi kapnejo čez noč, moral leta dolgo garat. Ti boš z njimi naredil kar boš hotel, morda jih investiraš.

Če ti gre za udobje bivanja na kmetiji, ker si rad tam, ker rad delaš, ker imaš rad živino, gozd, ker si rad z družino, si zgovori k tem 100k možnost nekega objekta, ker bi rad še živel tam, kot plačilo za bodoče delo, da pa se sicer razen dosmrtne bivalne pravice ali kot vikend hiške za svoje potrebe, odpoveduješ kmetiji. Morda se v okviru tega dogovoriš za kurjavo, za rušt, les za gradnjo, … to ima marsikdo tako urejeno. Kak dober loghouse je noro dober dom. Lahko dogovoriš še pujsa ali dva na leto. Lahko probaš dogovoriti, da če brat dobi kmetijo, ti dobiš službo na kmetiji. Marsikaj se da. Ampak najprej se zazri globoko vase in razmisli, če si želiš stopiti v bratove čevlje. Z obvezami vred. Če veš, da dohodki iz kmetijstva krepko presegajo tvojo odpravnino, je seveda to boleče. Ampak še enkrat, zazri se vase. Za kmetijo se bori, če se vidiš do smrti na traktorju…

Iz delitve našega premoženja, če pride do tega, kdo bo skrbel za starša, takoj podpišem, da se vsega odpovem, če jih vzame ona. Zmeša se mi prvi teden, tako nemogoča sta. Tudi tebi priporočam, da to uredite na zavezujoč način. Naj na brata prepišejo vse ostalo razen hiše in dovozne poti, to naj dobi šele po njuni smrti, zato da se slučajno ne znajdeta kot brezdomca, kar so dovolj pogosti primeri za pomislek, ali pa naj brat deponira, še enkrat toliko kot je tvoja odpravnina, za primer potrebe po domski oskrbi. Ker takrat se bo štelo, da prispevata enakovredno.

Kmetija je očitno vredna veliko veliko več.

AMPAK.

Vprašanje je tudi, ali bo brat prevzel tudi poskrbo staršev.

Moraš vedeti da se  težko potegne iz levega žepa 250.000 € gotovine, da bi te lahko recimo solidno izplačali.  Poskusi se izpogajati  dodatno za kako parcelo, ki je blizu ceste, ki ima mogoče blizu infrastrukturo (voda, elektrika…) in ki bi ti bila mogoče v prihodnosti osnova za nepremičnino. Kajti s 100.000 sedaj ne moreš nič. Ni ne tič , ne miš.

Druga stvar je, da se na nekaterih (mogoče raje ne vseh, da ne bo zamere) vpiše predkupna pravica oz. prepoved odtujitve v tvojo korist. Predkupna pravioca namreč ne vključuje darilne pogodbe, s katero se lahko ta klavzula izzigra.

Vsekakor poskusi izpogajat še kaj.

Pa da začneš s tem, da razumeš, da je težko kar napraskat točliko gotovine, ampak da je kmetrija vredna toliko in toliko…. no, saj to si lahko sam ogledaš na portalu vrednotenja nepremičnin. Pa upoštevaj še stroje

Če boš pameten se boš pogodil za 125.000 Eur, Zagotovo bilje to kot pa prevzeti kmetijo, ki je tako ne moreš prodati in do smrti skrbeti za starša, ki bosta verjetno imela kmečki pokojnini. Treba se zavedati, da na kmetiji je res nekaj premoženja, vendar to je premoženje, ki se uporablja za to, da kmetija funkcionira, to ni denar, ki ga imaš na banki ali v delnicah in ga lahko v pol ure spremeniš v gotovino. Treba se tudi zavedati, da kdor ima doma kmetijo ima delo in obveznosti 24/7/365. Tudi pokoja ni, lahko samo upaš, da boš zdrav do smrti, da boš lahko delal, ali pa da bodo potomci te preživljali. Tako, da tisti ki govorijo o pol milijona denarja, sploh ne vedo kaj je to živeti od kmetijstva.