Na pošti

Prejle grem na pošto, hitim. Doma sem pozabila lepilni trak. Vzamem tam lepilni zalepim paket, grem v vrsto, plačam. Pridem domov in se spomnem da lepilnega traka nisem plačala. Tako sem nemirna. Naj grem v četrtek povedat in plačat, ali kaj se naredi v tem primeru? Ni bilo namenoma.

Odvisno kako si vzgojena. Če te je povrgla balkanska ovca ne.

Jaz bi šel.

Vsekakor pojdi. Vedno se spomnim kako se je v otroštvu slabo končalo, ko je trgovka mami vrnila preveč drobiža, ona pa je opazila in bila tiho. S tem dodatnim denarjem je nato opravila še en nakup v drugi trgovini.  Nismo niti parkirali do konca, je moj bratec skočil ven iz avta in zaloputnil z vrati ter si zaprl prste. Jok, bolečine, bolnica,..mama je takoj vedela, da je to kazen za tisti drobiž. Od takrat mi je vedno žugala, da ne bi slučajno kdaj vzela karkoli. Vrni. Ni tvoje. Ali se je nesreča res zgodila zaradi tega? Verjetno ne, a čista vest in notranji mir sta neprecenljiva. Še posebej, ko drugi ne vedo. Najbolj pomembno je ostati čist sam pred seboj. To je edino kar nesemo na tisto stran..

Ne gre se za to da ne vrnem. Ampak za to da me ne bi obtožili kraje in da imam zaradi tega probleme.

Normalno, da greš v četrtek plačat!

pač pejt..

Po kateri logiki bi te obtožili kraje, če prideš plačat?

joj smešno. bilo prošlo. zakaj bi morala iti nazaj? brezveze.

Zase vem, da bi šla plačat in povedala, kaj in kako se je zgodilo.

Posneta si, če ne boš šla nazaj, te bo specialna enota policije vdrla v bajto in razbila vrata, te vklenila in boš z mesecev v priporu, dokler sodnija ne pride z dopusta.

Če se ne boš vrnila plačati, je kraja.