a ste kaj fouš?
Jaz kar naprej. Fouš sem sosedom, ki so kupiili nov avto, sodelavki, ki je shujšala, primorcem, ki jim ni treba tako zelo kurit… bivšemu sošolcu, ki je bil v srednji šoli za popljuvat, zdaj je pa zdravnik… parom, ki se sprehajajo objeti…. ko grem v nedeljo mimo kakega okna, od koder diši po juhi, me kislo stisne v želodcu…
Kako naj obvladam svojo foušijo? Kako vam uspeva?
veš kaj ti predlagam – da še ti kupiš nov avto, shujšaš, postaneš zdravnica, si najdeš partnerja, si skuhaš juho in boš potem tudi ti imela vse tisto kar imajo drugi, mogoče bo pa potem kdo tebi fouš ker imaš vse kar si želiš.
drugače pa imamo slovenci to foušijo že prirojeno in nekateri jo pač obvladujemo nekaterim to pa to na žalost ne uspeva.
če bi bilo meni toliko do tega, da ima sosed nov avto bi si še jaz kupila novega ampak boljšega kot je njegov, da bo potem on meni fouš ker imam boljši avto od njegovega.
nekateri ljudje so res bolni
primorcem pa ti res ni treba bit fauš, ker verjemi mi, da ko burja piha porabimo več za kurjavo pri npr +3, kot ti pri -5.
Fauš pa nisem za materialne stvari,ampak bi rekla , da se mi ne zdi pravično-, da napr. nekdo z dosti nižjo izobrazbo dobi delovno mesto, za katero sploh ni usposobljen samo zaradi nekih vez in poznanstev.
Tisti, ki pravi, da ni nikoli nikomur ničesar fovš LAŽE.
Jaz sem fovš ljudem dobrega poklica. Ampak ne tako fovš, da ne bi mogla živet, ampak bolj tako, da je res škoda, da sem se jaz usmerila v ekonomijo in ne v kaj bolj humanega… Pa zdaj sem fovš, ker mama od hčerinega fanta bolje zgleda kot jaz. Pa jaz zelo dobro zgleda, ampak ona še bolje. Smola pač.
Kar se tiče pa materiala, sem potolažena.
Kar se pa te tvoje juhe tiče, mi pa ni jasno. To si pa ja lahko skuhaš vsak dan 3 x če želiš. Otročje lahko in poceni je.
jaz res nisem,ker se s stvarmi ali custvi ki mi ne koristijo ne ukvarjam,samo s tem od cesar imam korist se ukvarjam..da se bom zrla,ker sosed vozi avto za 100.000e mi na kraj pameti ne pade,kaj mi nuca -cisto nic.ce bi mi pa sosed blagovolil kupiti avto za 100.000e e pol sem pa lahko tudi zelenko,ni problema.
Jaz pa foušenih ljudi ne razumem. Za vsakega sem vesela, če mu gre fajn. Meni s tem ničesar ne jemjle.
Zakaj ne pomisliš malo drugače? SIcer ima dober in drag avto, pa česa drugega nima? Kaj pa ti veš, kaj se dogaja pri njih doma glede odnosov znotraj družine? Lahko nenadoma zboli za neozdravljivo boleznijo…
Pa če dva hodita objeta? Ja, naj hodita, saj ju bo ta zaljubljenost enkrat minila, že jutri se lahko razideta… Nič ni večno…
Saj ni predpisane sreče. Kar ti vidiš pri drugih kot “””””””UAAAAAAAAAAU” lahko njim ne pomeni toliko kot tebi.
Išči raje pri sebi kaj ti je dobrega uspelo v življenju, česa se razveseliš…
Mogoče so foušljivci tisti, ki sami sebe nič ne cenijo…
Ne vem, če se hecam al ne; včasih se mi zdi, da mi nič ne manjka, takoj, ko pa vidim, da gre nekomu drugemu bolje, me pa to spravi v slabo voljo. Uspehe drugih doživljam kot svoj poraz, deloma pa tudi kot krivico.
Zdaj sem na primer fouš vsem vam, ki ne poznate foušije….. 😉
Res sprašujem, a to z leti mine?
Jaz te razumem. To ni taka folžija, da komu ne bi privoščila, ane ?To je bolj žalost, ker ti tudi nimaš tega, ker nisi zadovoljna s svojim življenjem. Jaz že dolgo poskušam in mi včasih uspeva, da sem zadovoljna, takrat me drugi nič ne ganejo. Kadar pa nisem, me pa stisne že ob tem, da nekdo omeni, da so imeli npr. družinsko kosilo (pri nas pa npr. ravno takrat nikogar doma).
Najhujša je tista zavist, ki si je ne priznamo, pač pa jo skrijemo za tako imenovane ‘moralne vrednote’. Če se pri sosedu sveti nova pločevina ali pa je hčerka sodelavca dobila službo na angleški fakulteti, je vendar čisto naravno, da nas malce pogreje. Manj naravno je, če komentiramo, da je sosed zaslužil denar na nepošten način in da take karjole mi ne bi nikoli imeli, oziroma da je sodelavec itak imel zveze da je plasiral punco. S tem poskušamo razvrednotiti prizadevanja drugih, da opravičimo lastno povprečnost!
Menim, da je to dokaj enostavno, če cenimo svoj mir. Obstajajo reči v življenju na katere lahko vplivamo in jih, če hočemo in si želimo, tudi spremenimo. So pa tudi zadeve, ki nam jih ni dano in jih ne moremo spremeniti, pa čeprav hočemo ali si želimo. Ukvarjajmo se le s tistim, kar nam osebno prinaša zadovoljstvo. Česar ne moremo spremeniti, pa vzemimo v zakup, prezrimo ali se mirno sprijaznimo s tem, da je to končno – nepomembno.
Meni je lahko lep tako deževen kot tudi sončen dan. 😉
Meni se takšno razmišljanje zdi še bolj strupeno od fovšije. Zakaj pa ne bi raje pomislili: če uspeva drugim, lahko uspe tudi meni?[/quote]
Ljubezen ti ne more uspeti ali ne uspeti – je pač dana ali pa ni… Bolj kot se ženeš zanjo, težje jo najdeš…[/quote]
To pa sploh ni res. Ne prvo, ne drugo. To so navadne floskule.
Če človeku ne znaš pokazati, da ti je do njega, če se obnašaš blesavo, hladno, neprijazno, vse to po tvojem ni pomembno, ker je ljubezen itak dana.
In če ne migneš niti z mezincem, da bi našel ljubezen, te bo zagotovo doletela sreča, kajne. Ja pa ja de.
Draga zavistnica, vsekakor ti ni treba biti fovš tistim, ki kao niso nobenemu fovš. To pač ni res. Niti toliko niso ozemljeni, da bi si to priznali.
Drugo moraš vedeti, da se ljudje zelo sprenevedajo. Najbolj hodijo objeti tisti, ki so se še pred pol ure skoraj pobili. Tudi na monu prebereš svakojake laži. Treba je poslušati selektivno, gledati selektivno. Sosedova trava ni bolj zelena, samo ti jo tako vidiš.
Evo, to sem pa tudi jaz. In s takimi tudi v resnici prijateljica ne morem biti. Ena je dobila hišo v Murglah in hišo v Portorožu, jamra pa tako, kot da je na minimalcu. Druga je dobila stanovanje od mame, ga zapravila, zdaj pa jamra, da od staršev ni nič dobila?!!!! Te dve bi včasih okrog kepe, ker od preseravanja ne vesta, kako bi se držale.
Ikzekli, fouš sem, ker tudi sama nečesa nimam, ne pa zato, ker bi želela ali celo privoščila, da tudi drugi nimajo. Bogpomagaj, že tako je dosti mizerije okoli nas v današnjem svetu, je prav lepo, če gre komu dobro. Le stisne me včasih, ker česa nimam, nisem dosegla, nisem naredila.
Trenutno sem v taki dilemi zaradi otrok in verjetno bom še nekaj časa. Razum mi pravi (zanimivo a ne, ponavadi ni razum tisti, na podlagi katerega se ljudje odločajo za otroke), naj jih imam (stara sem malo pod 30) – zato, ker dajo dodaten smisel življenju in ga obogatijo, pa da mi ne bo na stara leta žal. Moji občutki pa mi pravijo, da nisem osebnostno primerna za starševstvo zaradi določenih osebnih lastnosti, pa da nisem pripravljena se odrekat, pa da bi rada še marsikaj v življenju počela in naredila itd.
In sem po eni strani fovš ljudem, ki se odločijo za otroke in jih imajo in lepo furajo, jaz pa imam tako dvoumne misli in občutke. No, s partnerjem še nisva govorila o tem, ampak mislim, da ima on podobne občutke. Zanimivo, da sva se našla dva takšna.
Vedno se najde kdo, ki pravi, da smo vsi Slovenci fouš. To nikakor ni res! Prav toliko fovšljivih ljudi je tu kot po svetu. Samo nas je manj in pridejo fovšljivci bolj do izraza:-))
Tista, ki pravi, da je fovš Makarovički, naj se potolaži. Njena “korajža” se imenuje nesramnost in čeprav ji nekateri pritrjujejo, jo pametni ljudje prav nič ne cenijo in spoštujejo, namreč kot človeka. Kam bi pa prišli, če bi bili vsi taki? Saj ne bi bilo za zdržat na tem svetu, ker bi se samo obmetavali z žaljivkami. Komot bi pa tudi vzdržali brez tistih njenih pesmic:-)), za katere pravi, da sploh niso namenjene zoprnim mulcem..
Avtorici pa priporočam, naj dela na sebi in neha samo razmišljat “kaj kdo ima”. Naj se trenira in ob vsaki zavistni misli, ki jo obide, obenem še izreče dobro željo za tistega, ki mu je česa fovš. Npr. naj se sosed srečno vozi z novim avtom, čestita naj sodelavki za njen trud ob hujšanju, sošolcu zdravniku veliko pozdravljenih pacientov, zaljubljencem same lepe dneve, na juhco jo pa jaz povabim, bomo skupaj uživali..
Bodite srečni.
Hvala vsem, da me niste napadle, kot se to pogosto dogaja tu gor, ampak ste bile iskrene in ste se poskusile vživeti vame.
To, da taka zavist ni produktivna, seveda tudi sama vem, a si ne morem kaj, da ne bi bila (kot je to najlepše povedala Ne, ne mine) čisto malo žalostna, ko vidim, da nekaterim laufa, meni pa mogoče ne toliko.
Tudi vem, da moram delati na sebi, da moram ceniti vse, kar sem si v življenju priborila….
Eno je vedeti, drugo je čutiti….
Lep večer vam želim (to pa iskreno, brez zavisti!)
Forum je zaprt za komentiranje.