Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Eno zelo resno vprašanje, pa prosim za resne odgovore

Eno zelo resno vprašanje, pa prosim za resne odgovore

Imam briljantno službo, dobro plačana, lepi pogoji dela pa vse, ampak nekako ne vidim smisla, da izgubljam čas brez moža, ki je že v penziji.

Od kar mi je pred par meseci umrl sin, se mi vse skupaj zdi še bolj nesmiselno… da čas, ki nama je ostal (mož je 9 let starejši od mene), preživljava ločeno, namesto da bi uživala skupaj, ker ne veš, koliko nama je še sploh ostalo…

Meni še manjka 13 let do upokojitve, koliko bi morala imeti prihrankov, da bi lahko pregurala teh 13 let? Koliko stane, če bi si sama plačevala zavarovanje in delovno dobo?

Ima kdo kakšno idejo, s čim se bolj smiselno preživljati, od česa živeti, da bi lahko bila skupaj z možem (mož je invalidsko upokojen in ni več zaposljiva oseba)

Nekih hobijev, od česar bi lahko živela, nimam. Za branje knjig te nihče ne plača, za plavanje in ležanje na plaži in hoji po gozdu pa tudi ne.

Lepo prosim, za kakršenkoli nasvet bom hvaležna (aja, loto sva že poskusila, pa se ni obneslo)

V naprej hvala!

Lep dan!

M.

Jaz sem star nekaj čez 40, nezaposlen že skoraj ves čas, saj mi je najbolj pomembna svoboda in prosti čas in kaj naj ti rečem… gre to nekako, ampak je bolj skromno.

ampak od nečesa je pa treba živet, neki prihodek dobit ali kako.. socialna ti ne pripada, če nisi na zavodu za zaposlovanje prijavljen.. če si, moraš aktivno iskat službo.. ali je še tako, saj ne vem…

Se opravičujem, ne znam preveč s tem forumom.. so minila leta in leta, odkar sem nazadnje tukaj sodelovala..

Sem zamenjala naslov in avtorja.. sem odprla še eno temo, ne se jezit..  ker te verjetno ne boste niti odpirali..

 

Odgovor na objavo uporabnika
kako preživeti 13 let do penzije, 02.09.2024 ob 09:10

Imam briljantno službo, dobro plačana, lepi pogoji dela pa vse, ampak nekako ne vidim smisla, da izgubljam čas brez moža, ki je že v penziji.

Od kar mi je pred par meseci umrl sin, se mi vse skupaj zdi še bolj nesmiselno… da čas, ki nama je ostal (mož je 9 let starejši od mene), preživljava ločeno, namesto da bi uživala skupaj, ker ne veš, koliko nama je še sploh ostalo…

Meni še manjka 13 let do upokojitve, koliko bi morala imeti prihrankov, da bi lahko pregurala teh 13 let? Koliko stane, če bi si sama plačevala zavarovanje in delovno dobo?

Ima kdo kakšno idejo, s čim se bolj smiselno preživljati, od česa živeti, da bi lahko bila skupaj z možem (mož je invalidsko upokojen in ni več zaposljiva oseba)

Nekih hobijev, od česar bi lahko živela, nimam. Za branje knjig te nihče ne plača, za plavanje in ležanje na plaži in hoji po gozdu pa tudi ne.

Lepo prosim, za kakršenkoli nasvet bom hvaležna (aja, loto sva že poskusila, pa se ni obneslo)

V naprej hvala!

Lep dan!

M.

Najprej pragmatični del: za 13 let rabiš tam med 300 in 400 tisoč “na lagerju”, če bi želela od tega živeti, si plačevati prispevke, itd. Najmanj komplicirano bi bilo preprosto priglasiti s.p. in plačevati prispevke po želji.

Sicer te razumem, da si se znašla v neki tesnobni situaciji, ko se zdi vse brez smisla. Ti občutki so povsem običajni. Bi pa bilo dobro dopustiti si odžalovati in se sočiti s strahovi in tesnobo, ki se ti poraja. Sploh žalovanje je precej subjektiven proces. Ni univerzalnega recepta.

Bolečina ob izgubi bližnjega je lahko hromeča. Takšna rana se lahko crli dolgo. Ne bi pa jaz sprejemal tako pomembnih odločitev v tako razsutem stanju.

Imaš prijatelje, s katerimi lahko pideliš svojo žalost, bolečino, strahove? Morda pogovor z duhovnikom, terapevtom, … da ti pomaga osvetliti tudi druge vidike? No, več pogovorov, se razume.

Ne pričakuj preveč od sebe. Bodi potrpežljiva in prizanesljiva s seboj

Daj si čas in počasi s svojim tempom naredi prostor za novo. Skozi bolečino rastemo, pravijo. Preteklosti ne moremo spremeniti. Imamo pa nekaj vpliva na sedanji trenutek. In ta sedanji trenutek je seme, ki bo vzklilo v prihodnje. Torej sej preudarno.

❤️

Mislim, da sama ne veš kaj bi rada, ne bi hodila v službo, ker bi raje preživljala čas z možem istočasno pa sprašuješ kaj bi delala, ker nimaš prihrankov za tako življenje, no za 13 let kolikor toliko spodobnega življenja seveda brez kredita ali lizinga bi rabila cca 1000€ mesečno ali približno 12000 letno pomnoženo s 13 leti kolikor ti manjka do pokojnine, to vsoto lahko delno zmanjšaš z moževo pokojnino vsekakor pa naj bi bilo za neko osnovno življenje pri vaju mejna vsota 1500€ mesečno, koliko ima mož pokojnine ne pišeš, obstaja pa en problem, ki se bo pojavil, če pustiš službo, ker samovoljna odpoved zaposlitve je problem na borzi saj ti ne pripada nadomestilo poleg vsega se ne moreš kar prijaviti kot samoplačnik zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, ker za to moraš izpolnjevati pogoje, na koncu vsega tega pa še težava ob upokojitvi in nizka pokojnina saj za zadnjih 13 let ne boš polnila svoj pokojninski sklad temveč samo vplačila, da ti delovna doba teče torej bo izračun povprečja dohodka za zadnjih 13 let ( nič ), predvidevam, da boš kot mnogi poskusila s predčasno upokojitvijo kar še dodatno zmanjša pokojnino in kot mnogi, ki danes prejemajo zaradi takega ( predčasnega) upokojevanja bolj miloščino kot pokojnino boš tako kot oni kritizirala vlado zaradi sramotno nizke pokojnine, da so se pri 50 upokojili, ker so izpolnili vsaj enega od pogojev predčasne upokojitve seveda nihče noče povedati. No pri tvojem vprašanju manjka pomemben podatek, koliko si stara in koliko mož in koliko ima on pokojnine.

 

Meni se zdi ravno obratno.. šele to, kar se mi je zgodilo, mi je do konca odprlo oči, da je služba brez smisla, da je svoboda več vredna.

Pozno sem se drugič poročila in ko vidiš, da je vse minljivo, se ti zdi škoda časa za stvari, v katerih ne vidiš smisla.

Sina pogrešam ja, ampak vem, da je on zdaj dobro, tako da  to ni razlog, da želim zdaj svobodno živeti s svojim možem.

Služba je super, evo celo to lahko vmes pišem, ampak nimam pa svojega ritma, moram prej vstajat, wc mi služba zmrda (ne vem zakaj, ker doma vse štima), ponoči ne spim tako brezskrbno kot ko je vikend ali dopust… kot da mi hoče telo povedat, da bi raje ta čas hodila po gozdu z mojim možem, kot pa da sedim v službi 8 ur in prodajam svojo svobodo.

Odgovor na objavo uporabnika
avtorica773, 02.09.2024 ob 09:48

Meni se zdi ravno obratno.. šele to, kar se mi je zgodilo, mi je do konca odprlo oči, da je služba brez smisla, da je svoboda več vredna.

Pozno sem se drugič poročila in ko vidiš, da je vse minljivo, se ti zdi škoda časa za stvari, v katerih ne vidiš smisla.

Sina pogrešam ja, ampak vem, da je on zdaj dobro, tako da  to ni razlog, da želim zdaj svobodno živeti s svojim možem.

Služba je super, evo celo to lahko vmes pišem, ampak nimam pa svojega ritma, moram prej vstajat, wc mi služba zmrda (ne vem zakaj, ker doma vse štima), ponoči ne spim tako brezskrbno kot ko je vikend ali dopust… kot da mi hoče telo povedat, da bi raje ta čas hodila po gozdu z mojim možem, kot pa da sedim v službi 8 ur in prodajam svojo svobodo.

Točno to in še kaj bi se našlo je razlog, zakaj jaz ne hodim v službo.

Ne vem no, nauči se živeti tudi med tednom. Recimo, ko zaključiš z delom, počni kaj z možem popoldan. Ali počni nekaj zase, ne vem, kaj te zanima, … narava, kot si že omenila. Ne čakaj na vikend, da se bodo stvari dogajale, ampak delaj to, kar si želiš/želita tudi med tednom.

ja, sem odprla dve enaki temi, zdaj pa v tej briljantni sluzbi, vseeno nimam casa obema sledit.. bom doma, obljubim.

 

Moz ima pod 600 eur penzije, je hrvat. Jaz sem stara 52, on 61. Cez 13 let bo on 74! jaz 65!

 

V službo je nesmiselno hodit, če lahko preživiš brez nje. Ti ne moreš. Si pomislila na polovični delovni čas?

Avtorica, briljantno, dobro plačano službo imaš in lepe pogoje dela??? Veš,  koliko ljudi tega nima in si to želi???

Razumem, da se ti je po smrti sina podrl svet, vendar je moj nasvet, da ničesar ne storiš prenagljeno, dobro premisli. Če z možem nimata dovolj denarja, nima smisla, da se odpoveš službi in vaju na nek način spraviš v finančno oz. materialno stisko. Če je mož invalidsko upokojen, verjetno nima prav dobre penzije.

Je res nujno, da sta z možem skupaj 24/7? Res dobro premisli.

se zavedam, da bi marsikdo želel takšno službo.. je res ok služba, samo smisla ne vidim…

ne, ni potrebno, da sva 24/7 skupaj, samo lepše in lažje bi nama bilo

Kaj pa krajši delovni čas; dobiš plačo, prispevki gredo in imaš več časa zase in za moža?

Srečno ?

ker imaš več kot 15 let delovne dobe, ti pokojninskega ni treba plačevat, samo čakat boš morala do 65 leta in starostna pokojnina ni ne vem kako visoka. za prostovoljno vključitev je treba mesečno plačevati cca 330 EUR. zdravstveno si lahko zavarovana po možu.

 

koliko denarja pa rabiš, pa je odvisno od tega, koliko so vajini mesečni stroški, kakšne imata dodatne potrebe in predvsem, ali je mož pripravljen s svojo pokojnino tebe financirat. to pa variira od 600 – xx mesečno

kolegica si je naračunala, da rabi 40 jurjev na leto in je rekla, da bo šla enih 5 let prej v pokoj. kolikor jo poznam, bi prej rekla, da bo upokojitev zavlekla za 5 let in dodatno poleg plače kasirala še pokojnino, ampak to je druga zgodba.

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 8926, 02.09.2024 ob 11:19

Kaj pa krajši delovni čas; dobiš plačo, prispevki gredo in imaš več časa zase in za moža?

Srečno ?

Jaz ti tudi priporočam krajši delovni čas ali krajši mesečni fond ur (npr. tri dni v tednu delaš, dva dni si doma). Z možem se bosta naveličala kar naprej hoditi naokrog, prišli bodo turobni jesenski dnevi, pa mrzli zimski dnevi. Lahko verjameš, da ne bo vsak dan primeren za sprehod po gozdu.

Sama sem 10 let delala po 4 ure. To so bila najboljša leta mojega službovanja 🙂

Sicer pa je odvisno od tega, kaj delaš. Če si vodstveni kader, potem boš težko našla delo za krajši čas. Če si računovodkinja, se lahko zmeniš v kakšnem od servisov za občasno pomoč. Manjša podjetja rabijo občasno pomoč v administraciji (deklice za vse). Če si prodajnica na terenu, menjaj delodajalca. Morda ti bo nov delodajalec izziv. Če imaš hišo in vrt, nabavi kokoši in prodajaj jajca (ampak potem boš morala biti doma).

ne vem no če je res služba takšen bav bav… če lahko cela Slovenija hodi v službo, potem to niti ni toliko hudo. Pa še to: večina Slovencev ne dela v pisarnah, ampak veliko hujša dela. Malo premisli o vsem tem.

A res? Pomembna svoboda in prosti čas? S čim se pa potem preživljaš in plačuješ položnice?

Odgovor na objavo uporabnika
gtv, 02.09.2024 ob 09:18

Jaz sem star nekaj čez 40, nezaposlen že skoraj ves čas, saj mi je najbolj pomembna svoboda in prosti čas in kaj naj ti rečem… gre to nekako, ampak je bolj skromno.

 

 

A res? Pomembna svoboda in prosti čas? S čim se pa potem preživljaš in plačuješ položnice?

Če domnevam, da bi šla v pokoj sedaj, bi, domnevam, imela med 700 in 900 evrov pokojnine.

Recimo, da bi rabila mesečno za spodobno življenje še 1000 evrov…

12.000 na leto, 120.000 prihrankov za deset let.

Sam sem šel v pokoj z 33 leti del. dobe. To je bila daleč najboljša poteza v mojem življenju!

Pokojnina le 800, ampak že 24 let v pokoju, skoraj 100% zdrav….

1970-ega smo delali zgolj zato, ker so delali tudi vsi drugi, ter zato, da imamo neke prejemke.

Sicer pa so danes v modi socialci = nedelo…

NIKAKOR pa inteligenten človek ne sme delati le zato, da lahko živi!

Denar pa sicer še vedno leži na tleh, le skloniti se je treba, ter ga pobrati…

Recimo nekatere stvari na internetu, Only Fans, oddajanje apartmajev na Hrvaškem (30.000 v treh mesecih), ni da ni…

 

Odgovor na objavo uporabnika
nubis, 03.09.2024 ob 16:37

ne vem no če je res služba takšen bav bav… če lahko cela Slovenija hodi v službo, potem to niti ni toliko hudo. Pa še to: večina Slovencev ne dela v pisarnah, ampak veliko hujša dela. Malo premisli o vsem tem.

Ja…ker ste sužnji dobesedno..krediti,lizing,limit …bla bla bla..

Avtorica…. Ko si že omenila moža Hrvata… Pred leti sem prebral zgodbo o hrvatu, ki je živel nekje nad Bohinjem, kot pastir.. Omenil je, da že par let ni dvignil hrvaške penzije in, da v dolino sploh ne hodi….

No, kapo dol da tako razmišljaš in, da bi pustila vse, samo da bi preživela več časa z možem, saj ti ni 16 ur z njim dosti…… Vseeno bi rabila ene 120 jurjev na lagarju za res skromno življenje do penzije. Je treba to kar imaš vzdrževat…

Hej no…

Drzi se dobre sluzbe, kot klop.  Pa kaksen ocenas zmoli, da ti bo zdravje sluzilo.  Vedi,  da ima vsak svoje probleme.  Rini iz dneva v dan in ne razmisljaj kaj bo,  cez toliko let.  Clovek obraca,  Bog obrne! Srecno?

Vprašanje: pa desc sploh želi, da se z njim 8 ur/dan sprehajaš po hosti? Ker verjemi, da komaj čaka, da mu 16ur/dan najedaš…not.

Moj nasvet bi bil, desc naj doma vse popedena, skuha in tako naprej, pa bosta popoldne in vikende imela zase.

Odgovor na objavo uporabnika
doctor, 12.09.2024 ob 05:51

Ja…ker ste sužnji dobesedno..krediti,lizing,limit …bla bla bla..

Res je.

Toluko sužnjev in (Cankar) hlapcev, s hlapčevsko-suženjsko mentaliteto, pri inteligentnejših narodih zagotovo ni…

Redki smo spregledali, le redki smo spoznali, kaj je zadaj..

Psihijater dr. Torre: Obstaja življenje pred smrtjo?

Moj odgovor: Ne, za ve’ino Slovencev niti slučajno ne.

Slovenski sužnji mazohistično uživajo v njihovi podrejenosti…

KAR NAJ!

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close