Samo Hajdinjak

Kaj je to en učitelj matematike na SŠ JJ kateri dijakom izreka skoraj same enke in ne upošteva nikogar? Kako si lahko to privošči in v šolskem sistemu ni nikogar, ki bi ga zaustavil? O njegovem značaju dovolj pove tudi to, da se seli iz šole na šolo. Namesto učenja razlaga o svojem sinu brez šole, varilcu in po njegovih besedah zelo pametni hčeri na gimnaziji. Koga to zanima? Naj opravi delo za katerega ga plačujemo davkoplačevalci!

Očitno uči v šoli, kjer so bolj slabi učenci, z nizkim IQ.  Verjamem, da mu tam ni prijetno in bi bilo bolje, če bi učil na gimnaziji, kamor hodijo le pametni.

Res, kaj je narobe z njim, da ga tam nočejo?

Ta prof je prej poučeval na gimnaziji v Lj. Bil je dober ‘fox’, dajal je veliko primerov nalog, tudi za DN. Če si znal naloge iz DN, si bil uspešen.

Ja, glede njegovih otrok in zasebnega življ pa je bila popestritev. Saj so to dijaki radi poslušali

Od desetih razredov imajo cveke le v tistih ki jih on uči. Verjetno so res učenci krivi. Tip je totalno zafrustriran in uveljavlja svoj ego na šibkejšimi od sebe – otrocih, v življenju pa ni nihče.

Na gimnaziji je bil moj profesor in ne bi rekel da se je izživljal nad dijaki. Če si sledil pri pouku in delal naloge, si skoraj avtomatsko znal za 2-3. Prijazen sicer ni, pošten pa je vedno bil.

Samo Hajdinjak  je bil v mojih časih profesor na Poljanah. Mislim, da morajo biti normativi enaki za vse, očitno je prenesel enak kriterij na slabšo SŠ, pa je zdaj to za koga manjši šok… Kdo ve, zakaj ga ni več na Poljanah?

Bil je spektakularen profesor na Poljanah. Hiter tempo, ampak vedno s prostorom za ekstra razlago. Izjemno pošten, enaki vatli za vse (kar gre morda v manjšem kraju komu tudi v nos). Morda najbolj značilno zanj (poleg njegovih 5 minutnih zgodbic za popestritev, kadar je presodil, da fokus v razredu pada), je bilo to, da je znal prepoznati nadarjenost za matematiko in logiko v komu, ki sicer morda ni imel status piflarja (in obratno – kar je spet lahko šlo komu v nos). Poznam kar nekaj ljudi, ki so zaradi njegove spodbude na koncu pristali v naravoslovju/matematiki/delu s številkami, saj bi jih sicer povprečni profesor matematike gladko ignoriral, na podlagi nekega siceršnjega statusa v razredu. Hajdinjak se na to ni oziral. Ni prenesel goljufanja/laganja. Če si pozabil domačo nalogo in to priznal, je bilo to nekaj normalnega, če pa si se zlagal in te je dobil, pa so sledile sankcije. In prav je tako. Morda komu osebnostno ni bil simpatičen (razlogi so opisani zgoraj), ampak naš razred ga ima danes po več kot 20 letih še vedno v izjemnem spominu kot enega redkih, ki je v praksi izvajal to, o čemer drugi samo predavajo – solidarnost, osebna integriteta, čut za človeka. Samo želim si, da bi ga moji otroci imeli za profesorja matematike.

SŠJJ je res provincialna šola, samo dijaki pa niso nič manj  pametni kot drugod. Za tega profesorja sem slišala, ko je še par let nazaj učil na Poljanah. Nič pretresljivega. Je bila pa pred njim na Jurčiča profesorica matematike, zgleda da je sedaj v penziji. No ta je pa bila nepravična. Na Jurčiča je bil tudi kemik ta je bil šele perla. Nesramen, žaljiv.

Zaradi učiteljev kot je Hajdinjak, otroci mrzijo matematiko. Mož je matematik in je pred leti moral prav do njega, ker je predaval in zahteval neke neumnosti. Naš sicer ni imel nekih večjih težav z razumevanjem predmeta, je pa res, da se je hotel malo delat frajerčka v začetku, in dokler ni mož šel urediti, je namerno iskal neznanje, dajal primere, ki so tudi možu vzele čas, ipd. Ne vem in ne razumem, zakaj imajo nekateri tako potrebo, da ustvarjajo nepotrebne frustracije. Seveda je lahko matematika tudi na takem nivoju, da ima ves razred negativno. Če še kje uči, potem verjetno crpa ta bes še iz osebne degradacije. Poljanska je vseeno malo statusni simbol.

To obremenjevanje staršev in otrok s statusom je pa meni bolano. Gimnazije so pa na žalost postale dril šole. Sama sem hodila na gimnazijo  v osemdesetih, moji otroci pa nekaj let nazaj. Moja je bila bistveno kvalitetnejša. Sedaj pa najbolj prosperirajo piflarji.

Učitelji so si različni, dijaki pa tudi. Matematika je na vseh šolah predmet, ki dela razliko med bistrimi in pridnimi oz. samozavestnimi in prestrašenimi. Povsod pa dela veliko škode strašenje pred učitelji… potem je samo večja verjetnost, da otrok razvije težave – ker se ukvarja s strašljivostjo učitelja in predmeta, ne pa z učenjem.