Replika na “za koga naj šparam”

Tako, kot v postu ” Za koga naj šparam”  živi moja sestra. Z možem sta finančno zelo dobro stoječa – imata svoje podjete. Imata svojo hišo, vikend na morju, stanovanje, ki ga oddajata, nimata kreditov. On je edinec in se mu obeta tudi precej dediščine nekega dne.

Midva z možem sva finančno precej na slabšem. Jaz minimalca, mož caa 1500 neto. Imava 3 otroke, živiva pri mojih v mansardi. Sestra se je odselila, ko je šla na faks in ni več prišla živet nazaj domov.

Starši so se odločili, da bodo zapustili vse meni oz mojim otrokom, ker je sestra preskrbljena. Pripravljamo se na podpis pogodbe o preužitku.

Sestra je izjavila, da se ji to ne zdi prav in nakazala, da bi se ji zdelo fer, da dobi vsaj nujni delež in sedaj so odnosi precej napeti in skoz je prisotno neko trenje. Prav tako ni več sproščenega druženja med nami in njo in starši.

Bi vi na njenem mestu zahtevali delež?

ne

in tudi nisem. jaz sem se dediščini odpovedala v korist mame in sestre

pri preužitku pa itak ni nujnega deleža.

Itak, da ni prav. Kar ima njen mož in kar bo podedoval, nima veze. Dajte oceniti nepremičnino in ji izplačajte vsaj nekaj. Kaj pa vem, petino vrednosti. Zaboga no, imejte malo razsodnosti.

Jaz na njenem mestu ne bi zahtevala nič, niti pomislila ne bi. Ne razumem takih ljudi, ki jim nikoli ni dovolj. Je preskrbljena in je pravilno, da starši zapustijo tebi vse.

Lp

jaz sem se odpovedala, ker sem našla partnerja, ki je imel glede nepremičnin zelo dobro situacijo. brat bo dobil vse po najinih starših. zdi se mi fer.

je pa vprašanje, če je vredno vztrajati pri svojem (da ti dobiš vse) – zaradi odnosov. čeprav dvomim, da bojo odnosi dobri tudi v primeru, da sestra dobi delež. nekako sumim, da je že zamerila.

Ne nebi. Tudi nisem. sem se odpovedala v korist sestri. Navsezadnje, je celo življenje pomagala doma staršem.

Odpovedala bi se deležu, seveda bi se.

Bi pa vseeno pričakovala, da se mi delež ponudi, saj sem enakovredna potomka. To, da sem doštudirala, da imam dobro službo, ni pomembno glede tega, ali sem enakovredna potomka ali ne. Še manj je pomembno, koliko zasluži mož in kaj bo mogoče podedoval. Kaj pa, če takrat, ko bi starši umrli, on sploh ne bi bil več moj mož? In kaj, če jaz takrat ne bi imela več dobre službe?

Kaj pa če sestra ne bi imela premožnega moža? Bi naredila enako? Zakaj ja/ne?

zakaj bi ona dobila vse?

ker je za dedovanje na razpolago ena sama hiša, v kateri živijo. in ker si bodo verjetno težko privoščili, da bodo sestro izplačali, da bodo lahko naprej živeli v hiši.

jaz sem vedno za pošteno dedovanje, ampak če je premoženjsko stanje tako neenakovredno, po drugi strani pa se deduje zgolj in samo ena hiša, ki je eni strani streha nad glavo…

Kaj bi jst zahteval je nepomembno, pogodba o preužitku pomeni, da bo nepremičnina že sedaj prepisana na tebe torej sploh ne bo zapuščinske razprave, ampak tudi v tem primeru lahko sestra toži za nujni delež, koliko bo uspela je odvisno od sodišča, moja soseda je naredila tako pogodbo z mamo in ni bilo zapuščinske razprave.

Šele ko bi slišala obe plati zgodbe, bi podala svojo oceno.

Ne, ni prav. Tvoja sestra ima prav. Če se vajinim staršem kaj zgodi in bodo potrebovali dolgotrajno oskrbo, hkrati pa svojega imetja ne bodo imeli (ker bo prepisano nate), bosta dolžni zanju plačevati vidve s sestro. Ti ne boš plačevala praktično nič, ker imaš prenizke prihodke na družinskega člana, čeprav si od staršev že prejela brezplačno bivanje (rešitev stanovanjskega problema) ter vso dediščino. Medtem ko bo tvoja sestra plačevala praktično vse stroške, kljub temu, da jo želite popolnoma izločiti iz dedovanja.

Pa tudi če starši ne bodo imeli takih potreb, še vedno ni fer, da sestro tretirate, kot da je ni. Če se sestra prostovoljno čemu odpove v tvojo korist je to eno, da jo pa starši tretirajo kot da ni njihova in ji ne želijo zapustiti ničesar samo zato, ker jima z možem dobro gre, je pa to čisto druga zgodba. Ti pa pri tem sestri delaš krivico, ker gledaš samo na lastno korist in ne na to, kaj je dejansko fer.

Bodi hvaležna za to, kar so ti starši že omogočili in dali (že sedaj so tebi in tvoji družini rešili stanovanjski problem) ter ne rovari proti sestri.

Prav bi bilo, da se deli na 2. Obe sta enakovreden del te družine. Sam bi na njenem mestu sprejel svoj del – in potem bi ga pustil tebi v brezplačno uporabo.

In ja – tudi pri meni bi nepoštena delitev vplivala na odnose. Nekako se zadeve ohladijo, če gre za nekorektne postopke.

Se pravi, da je tvoja sestra kaznovana, ker je študirala, bila pridna in je poskrbela za svojo neodvisnost ? Ker tebi to ni uspelo imaš pravico dobiti več ? Ker imaš tri otroke ? Že to, da imaš stanovanje pri starših je privilegij in ti bi še višjo dediščino ? Sori, take sestre ne potrebujem. Nujni delež je najmanj kar bi morala dobiti.

Pa dobro no.

Lej malenkost razsodnosti je tudi treba. Ne razumeti napisanega, kot kakšne žaljivke proti tebi, ampak, če rečemo čisto človeško, sem tudi v podobni situaciji, ki se bo odvila recimo v roku 5-10 let. Pa poudarjam, da podrobnosti glede vaše družine ne poznam

1. Vsak je odgovoren za svoja dejanja.

Tvoji sestri je uspelo, tebi očitno ne – govorim za finančni vidik. Ne gre se za očitek, ampak ali se ti zdi razumno, da npr. nekdo izjemno gara in je desetletja fokusiran, potem pa je tako, da  je nagrajen tako, da nič ne deduje?

Jest se bom odpovedal dobršnemu delu premoženja(dedovanje) v korist svojega brata in sicer na premoženju, ki sta ga ustvarila starša. Razlog je čisto preprost, brat je izjemno delaven, ampak nekako čez 2 t EUR/mesec ne more priti, dandanes pa to pač ni nekaj, kar bi zadostovalo. Pač nima tiste poslovne žilice, ampak je delaven in se trudi.

Na tej točki smo se s starši pogovarjali in sem povedal napisano, njuno premoženje je njuno in z njim počneta kar želita, ker sta ga ustvarila onadva. Poleg tega je delaven in se trudi. Če bi bil pa npr. nek luftar, ki je žural, ko sem jest delal, pa se nebi odpovedal, ker se slabega vedenja ne nagrajuje.

Kar pa se tiče premoženja, ki se je podedovalo od prednikov, pa se deli 50:50, oziroma se bova že midva z bratom zmenila. Bistvo: premoženje staršev je njuno in lahko z njim počneta kar hočeta, kar pa sta podedovala nista onadva ustvarila.

2. Mentaliteta žrtve

Isti moment, ko pišeš, da bo njen mož podedoval, si v glavi nastavljaš mentaliteto, to meni pripada, ter si izmišljuješ razloge. Če se ločita ji boš potem dala premoženje, ker ne bo dedovala po možu? Itak, da če bi bil na njenemu mestu, da bi bil nejevoljen, ker mi nekdo določa zadeve, brez da bi me karkoli vprašal.

Sklep: Ja bil bi nejevoljen, ker mi nekdo določa kaj in kako naj mislim, brez da bi karkoli mene vprašal. Iz moje situacije, vse se da zmeniti, samo ne pretiravati. Meni osebno je relevantno, kaj je premoženje staršev(tukaj če rečeta, ne dobiš 1%, nimam kaj reči, ker sta onadva ustvarila) in kaj je premoženje njunih staršev. Pa se ne gre za požrtnost ipd., ampak se samo vprašam nekaj v smislu, čemu sem se potem trudil, delal ko nor, bil discipliniran, če je itak vseeno, ker lahko nek dan dedujem?

Glej, meni se pa zdi prav, da tudi sestra nekaj dobi in po svoje njeno obnašanje čisto razumem.

Na koncu koncev nikoli ne veš, kaj bojutri. Danes je tako, da danes imata sestra in mož lepo, brezskrbno življenje, dovolj denarja in kot praviš, naj bi njen mož še dedoval. Ampak to v bistvu NI njeno, to je njegovo (govorim o dediščini). In kaj, če se slučajno zgodi, da gresta narazen? On dobi en preblisk v obliki mlajše kategorije in tvoja sestra ostane sama?

Pa nima veze koliko je skupnega in kaj je njenega. Dajte ji nek delež, neko zemljo, gozd, nima veze kaj, ampak dejansko je prav, da nekaj dobi. Že zaradi odnosov.

čebela,

ne, ne pravim, da bi ona morala dobiti vse. razumem tudi drugo stran, imela sem podobno situacijo. jaz sem se pač odločila, da brat podeduje vse, ker sem sama dobro preskrbljena. je pa res, da so nama ponudili pol-pol in sem se nato odločila tako. ker to, da ti ni niti ponujeno (to, kar ti pripada), pa ni ok. in to je njeno sestro najbrž zelo zmotilo in skrhalo odnose.. to pa čisto razumem..

Dobro veš, da vse kar imava, je plod mojega dela, tvoja sestra je pri meni zaposlena toliko, da ji teče delovna doba, drugače pa ne prispeva nič kaj, sedaj pa še herbije ne bo dobila in bo očitno celo življenje se šlepala na meni.

Ja super.

SE STRINJAM! Nihce ne bo prav nic odnesel s sabo

Če bi lahko zavrtela čas nazaj, ne samo da bi zahtevala nujni delež , še vknjižila bi se .

Pred leti sem se odpovedala dediščini po mami , ker je bila sestra boga v kreditih za opremo mansarde. In smo šli potem še podpisat pogodbo izročilno po očetu.  Za katero mi je žal da sem jo podpisala kar imam las na glavi  pa jih nimam malo.

Danes je tako da sestra komaj da najde čas da me vsaj za  rojstni dan pokliče, za fotra jo boli briga.  Na obisk je k meni ni bilo že 3 leta.

Uradno se skregali nisva , govoriva ko se srečava, k fotru na obisk grem tako da je ne srečam , če se le da , ko jo pa srečam  pa  nikoli ne pozabi opazit kakšne malenkosti  ” o nov plašč?”  Sem slišala ,da sta bila 3 tedne na morju,  baje si nov bicikl kupila.   A si spet od frizerja…itd.  darila za nečake so neustrezna , naj bo to rd ali miklavž, tako da preko fotra dajo informacijo da kupujem “bahaška ” darila  . Skratka…

Neglede koliko jim pustiš, koliko jim rit odnašaš, kolikor jim daš  nikoli jim ni prav in nikoli dovolj , vedno se neksj najde da stresa svoje frustracije.

Zato pa boljš prva zamera kot dolgoročna hinavščina!  Če so že sedaj napeti odnosi bodo potem tudi.

Jaz ne bi zahtevala. Bi se mi pa glupo zdelo. Ker vedno je en tak v družini. “Ubogi” kateremu je treba dajat, drugi smo pa “srečneži” ker znamo sami zase poskrbet. Od otroštva se to vleče. In ja bi pustila pa imej. Tako kot verjetno že celo življenje dobivaš pa verjetno misliš kako je tvoja sestra srečnica in “se ji userje”. Ti si pa uboga, ker imaš tri otroke, pa zastojn bivališče in verjetno še varuško pa kosilo vsak dan :). Si zaslužiš vse dobit.

Tvoja sestra je navadna pohlepnica. A lahko hodite v njene vikende na dopuste?

V vsaki drugi familiji kar jih poznam je vedno nekdo kateremu ” morajo” vsi pomagat, in mu vsi vse puščat.  Pri nas najmlajši brat.  K sreči sva z drugim bratom preprečila ,da bi mu mat prepisala.

Ti že zdaj koristiš vse ugodnosti domačega doma, tudi zidati ti ni bilo treba, stavim, da ti oče in mama pomagata pri varstvu, pa še kaj finančno prispevata. Sestra pa je šla od doma. V vseh teh letih nista bili pravično obravnavani, pa če še tako obračaš. In zdaj bi jo radi spravili še ob nujni delež? Zamisli se malo nad sabo. Boli te še to, da ima premožnega moža, ki bo dedoval enkrat v prihodnosti. Ja boga reva, kdo pa je tebi kriv, da si se tako revno omožila? Enim nikoli ni dovolj.

jaz imam trenutno tudi kreeepko manj kot moja sestra – pa ko, če se bo dediščina delila, pričakujem, da se bo na pol pošteno – da bosta starša v tem oziru enaka do obeh…

čeprav priznam s sestro nisva v dobrih odnosih, ker je bolno ljubosumna name, ne vem zakaj sicer, ker ima itak več vsega, ampak očitno da je v sebi nesrečna sama s seboj.

ne vem zakaj delate takšne razlike med sorojenci. To zelo obsojam – že itak jih starši delajo sicer v odnosih – kar se z denarjem nikoli ne da popraviti, da bi špa še pri denarju bili neenaki, pa še toliko slaaabše.

Sestra ima vso pravico enako do dediščine kot ti…

niste der in pošteni avtorica.