Zakaj so trgovine ob nedeljah zaprte, kakšen kapitalizem je to
spet norenje lenih riti, ki se v nedeljo nimajo kam dati,razen šetanje po shoping centrih in nadlegovanje mimoidočih, da imate s kom počvekati in jih nadlegovati.
po drugi strani pa prihaja zima in mraz, večina druzin bo sparala na ogrevanju in se bodo z otroki mrcvarili po shoping centrih in igralih.
Smo pač katoliška deželica, kot Italijani, Avstrijci in Bavarci. Samo, da smo mi spečani še z Balkanom, kar je najhujša kombinacija.
Jaz med tednom delam, nimam časa za bezlanje po trgovinah in bi mi zelo ustrezalo, če bi bile odprte tudi v nedeljo. Včasih smo imeli vsaj dežurne trgovine, sedaj pa niti tega ni, ker se nesposobni trgovci – lastniki in zaposleni ne morejo dogovoriti o plačah. Itak v v šoping centrih dela samo zabiti ološ – za police filat, pa robo čez skener vleč res ne rabiš faxa.
Delaj in moli, 16.10.2023 ob 22:21
Smo pač katoliška deželica, kot Italijani, Avstrijci in Bavarci. Samo, da smo mi spečani še z Balkanom, kar je najhujša kombinacija.
Jaz med tednom delam, nimam časa za bezlanje po trgovinah in bi mi zelo ustrezalo, če bi bile odprte tudi v nedeljo. Včasih smo imeli vsaj dežurne trgovine, sedaj pa niti tega ni, ker se nesposobni trgovci – lastniki in zaposleni ne morejo dogovoriti o plačah. Itak v v šoping centrih dela samo zabiti ološ – za police filat, pa robo čez skener vleč res ne rabiš faxa.
Seveda so trgovine tudi ob nedeljah – živilske, privat. In pa Petrole imaš ob nedeljah odprte.
Sem za to, da se še Petrole zapre. In gostilne.
Zakaj moramo imet 1.000.000 x ene in iste teme?!
Zakaj473, 16.10.2023 ob 23:09
Seveda so trgovine tudi ob nedeljah – živilske, privat. In pa Petrole imaš ob nedeljah odprte.
Sem za to, da se še Petrole zapre. In gostilne.
Zakaj moramo imet 1.000.000 x ene in iste teme?!
Kje so odprte privatne trgovine z živili? V vukojebinah?
Petrolovih cen pa ne mislim plačevati. Pa še na črpalkah kjer imajo zraven bare se zbira klientela, ki ni po mojem okusu.
Nigh rider, 16.10.2023 ob 21:03
V Avstriji pravijo, da je bog naredil sedmi dan za počivat
Hvalabogu, da so ob nedeljah zaprte. Zapravimo pol manj, med tednom ni dosti časa za po trgovinah, kupimo samo tisto malo najnujnejše. Zdaj vidimo,da smo prej ob nedeljah nakupili vsega in tričetrt preveč, tisto kar res sploh nismo rabili. Zdaj vidimo,da se bolje shaja kupovati sproti res samo tisto malo kar je nujno. Zaradi mene je vseeno, če so trgovine odprte samo 2x v tednu.
Delaj in moli, 16.10.2023 ob 23:14
Kje so odprte privatne trgovine z živili? V vukojebinah?
Petrolovih cen pa ne mislim plačevati. Pa še na črpalkah kjer imajo zraven bare se zbira klientela, ki ni po mojem okusu.
Pa kaj koga briga kaj ti hočeš in kaj nočeš.
Steram te nekam. Pejt ti delat v nedeljo, da bom jaz lahko tebe zajebavu.
V vsej drzavi bi morali imeti z zakonom uveljavljeno:
– redni delovni cas od ponedeljka 06 do sobote do 14, znotraj tega:
95% place za dneve dela od doma
100% place za rezim 5 x 8 ur,
110% plače za režim 6 × 7 ur, obvezno ena sobota prosto, druga sobota 120%, tretja sobota 150%, četrta sobota izključno s strinjanjem delavca 200%
200 % za manj ugoden režim od sobote 14 do ponedeljka 6h, ne glede na poklic
Za zmanjsevanje bolniških:
110 % izracunane osnove za mesec brez bolniskega staleza + 2 uri za nagrado,
120 % izracunane osnove za leto brez bolniskega staleza + 4 dni dopusta za nagrado.
Vsi prosti dnevi, torej dopust, dan po dezurstvu, dan po vikendu (sedmi delovni prost dan placani 95% kot delo od doma).
Vsi, ki opravljajo delo po dodatnih pogodbah v dopolnilnem režimu, pogodbe izkljucno urno opredeljene in za vsako uro dopolnilnega dela plača primarni delodajalec pri polnem delovnem ćasu pol ure prispevkov manj. Razlika vseh prispevkov do polnega delovnega časa se plača iz naslova dopolnilnega dela. Maksimalna delovna obremenjenost 12 ur, več niti proti placilu. Noben, tudi s pogodbo o dopolnilnem delu, ne sme delati sedem zaporednih dni.
Opredeliti državni opis del in nalog za delo v določeni branži (recimo trgovka vs. poslovodja, vs. vodje trgovine, vs. kadrovik v trgovini) ter izobrazbeni pogoj za določeno delo.
Minimalna plača za delo z nulto izobrazbo (nedokončana OŠ), nato na drzavni ravni določiti lestvico, koliko minimalno % višjo plačo glede na strokovno zahtevo in zahtevnost, ki ga delavec opravlja, pri čemer je izhodišče minimalna plača, ne da danes delajo za minimalca tudi z VŠI, VSŠ, ki potem bežijo iz države. Za enako delo enaki minimalni standard.
150% izračunane plače za deficitarne poklice.
“Malo” delo 10% vseh zaposlenih, maksimalno 4 ure na dan, maksimalno 20 na teden. Polni prispevki, razen dopust, z možnostjo enostavne zaposlitve in enostavne prekinitve dela.
Študentsko delo maksimalno 10 ur na teden. Nižji prispevki.
Stimuliranje invalidskih, druzinam prijaznih, delavcem prijaznih podjetij, onemogočiti delodajalce krsitelje vseh pravic iz naslova drzavnih subvencij, vkljucno ga vpisati na javno dostopno črno listo v zavodu za zaposlovanje.
Se in se zakonsko zapisanih ukrepov bi lahko uvedli, da bi se uredil kaos na trgu dela. S tem, da se umetnega ustvarjanja fame, da ni delavcev, sploh ne dotaknem. Ni morda bedakov, ki bi delali za manj kot je treba v firmah, kjer je vse narobe, od neplačil, zlorab, šikaniranj, mobinga,.. Predvsem pa famo ustvarja lobij, ki prekupčuje s tujo delovno silo. Ne zato ker nasih ne bi bilo, ampak država omogoča mafijskim serifom pobirat provizije za uvoz delovne sile v eu, ga placat manj kot minimalca, mu debelo kasirat posteljo v crnogradnjah, ki so iz enodruzinskih his postale samski domovi za trideset albancev… En domaci delavec pać nima za prekupcevalce cisto nobene dodane vrednosti.
To je nasa slika. In zadnji problem so trgovine, ki so samo sredstvo za preusmerjanje pozornosti s temi nedeljami. Ce bi bile placane kot bi bilo prav, bi trgovke v vrsti stale za delo v nedeljo. Tako kot se grebejo zdravniki, ki zasedajo skoraj vseh prvih 50 mest najbolje placanih v ju.
V vsej drzavi bi morali imeti z zakonom uveljavljeno:
– redni delovni cas od ponedeljka 06 do sobote do 14, znotraj tega:
95% place za dneve dela od doma
100% place za rezim 5 x 8 ur,
110% plače za režim 6 × 7 ur, obvezno ena sobota prosto, druga sobota 120%, tretja sobota 150%, četrta sobota izključno s strinjanjem delavca 200%
200 % za manj ugoden režim od sobote 14 do ponedeljka 6h, ne glede na poklic
Za zmanjsevanje bolniških:
110 % izracunane osnove za mesec brez bolniskega staleza + 2 uri za nagrado,
120 % izracunane osnove za leto brez bolniskega staleza + 4 dni dopusta za nagrado.
Vsi prosti dnevi, torej dopust, dan po dezurstvu, dan po vikendu (sedmi delovni prost dan placani 95% kot delo od doma).
Vsi, ki opravljajo delo po dodatnih pogodbah v dopolnilnem režimu, pogodbe izkljucno urno opredeljene in za vsako uro dopolnilnega dela plača primarni delodajalec pri polnem delovnem ćasu pol ure prispevkov manj. Razlika vseh prispevkov do polnega delovnega časa se plača iz naslova dopolnilnega dela. Maksimalna delovna obremenjenost 12 ur, več niti proti placilu. Noben, tudi s pogodbo o dopolnilnem delu, ne sme delati sedem zaporednih dni.
Opredeliti državni opis del in nalog za delo v določeni branži (recimo trgovka vs. poslovodja, vs. vodje trgovine, vs. kadrovik v trgovini) ter izobrazbeni pogoj za določeno delo.
Minimalna plača za delo z nulto izobrazbo (nedokončana OŠ), nato na drzavni ravni določiti lestvico, koliko minimalno % višjo plačo glede na strokovno zahtevo in zahtevnost, ki ga delavec opravlja, pri čemer je izhodišče minimalna plača, ne da danes delajo za minimalca tudi z VŠI, VSŠ, ki potem bežijo iz države. Za enako delo enaki minimalni standard.
150% izračunane plače za deficitarne poklice.
“Malo” delo 10% vseh zaposlenih, maksimalno 4 ure na dan, maksimalno 20 na teden. Polni prispevki, razen dopust, z možnostjo enostavne zaposlitve in enostavne prekinitve dela.
Študentsko delo maksimalno 10 ur na teden. Nižji prispevki.
Stimuliranje invalidskih, druzinam prijaznih, delavcem prijaznih podjetij, onemogočiti delodajalce krsitelje vseh pravic iz naslova drzavnih subvencij, vkljucno ga vpisati na javno dostopno črno listo v zavodu za zaposlovanje.
Se in se zakonsko zapisanih ukrepov bi lahko uvedli, da bi se uredil kaos na trgu dela. S tem, da se umetnega ustvarjanja fame, da ni delavcev, sploh ne dotaknem. Ni morda bedakov, ki bi delali za manj kot je treba v firmah, kjer je vse narobe, od neplačil, zlorab, šikaniranj, mobinga,.. Predvsem pa famo ustvarja lobij, ki prekupčuje s tujo delovno silo. Ne zato ker nasih ne bi bilo, ampak država omogoča mafijskim serifom pobirat provizije za uvoz delovne sile v eu, ga placat manj kot minimalca, mu debelo kasirat posteljo v crnogradnjah, ki so iz enodruzinskih his postale samski domovi za trideset albancev… En domaci delavec pać nima za prekupcevalce cisto nobene dodane vrednosti.
To je nasa slika. In zadnji problem so trgovine, ki so samo sredstvo za preusmerjanje pozornosti s temi nedeljami. Ce bi bile placane kot bi bilo prav, bi trgovke v vrsti stale za delo v nedeljo. Tako kot se grebejo zdravniki, ki zasedajo skoraj vseh prvih petdest najbolje placanih v ju.
Forum je zaprt za komentiranje.