Kateri nakit nosite?

Malo sem pospravljala po omarici – joj kaj vse se mi valja po škatlicah, šatuljah, vrečkah in žebljičkih.
Zlati prstani, verižice, unikatna srebrna ura, medaljoni, uhani, zlate priponke z vgraviranimi napisi, obeski (jantar, swarovsky), ogrlice in zapestnice iz perl, bižuterija (korale, črni ohridski biseri..)

Pa cel kup ljubkih izdelkov iz usnja, ročnih ur, prstanov………

Ali ve to še nosite? Kje hranite (he he, ne povedat da doma!!!) mislim v kakšnih embalažah? V vati ali na žametu? Kako vzdržujete?

In kaj boste s tem? Podarile hčerki ali celo sinovi ženi?

Nikol ne bi nosila nakita, ki ga je že nosila kakšna oseba, pa naj gre za mojo mamo ali taščo ali sestro. Sama nosim prstan in uhane.

Nič drugega nimam kot nekaj bižuterije. Občasno kupim kak kos, ki mi ravno pade v oči, nič dragega.

Vse skupaj ima mesto v enem predalu, kjer se najde še kakšen lak za nohte pa še kaj.

Imam nekaj bižuterije; razne verižice, ki jih nosim občasno in kombiniram glede na barvo oblačil. Jih pa imam obešene v kopalnici na tistih obešalnikih za brisače. 🙂 Sem izbrala en tak kotiček v kopalnici. Drugač pa imam samo ene uhane, belo zlato, ki jih nosim non stop. Prstanov ne nosim, niti ročne ure.
Nasploh mi zlato ni všeč; bolj srebro, oz. belo zlato ali pa kovina.

No v našem rodu imamo prstan – zlat prstan, velik, s svetlo modrim kamnom (jaz ne vem če je kaj posebnega) okoli pa nanizani stekleni kamenčki.

Imela ga je prababi, babica, moja mami in zdaj ga imam jaz. Velika dragocenost – ne v zlatu temveč kot spomin – darilo.

Nosim ga redko – ga pa zelo čuvam! Rer ni ne vem kaj – gledano skozi denar – je pa dragocenost, ki jo bo dobila (upam) nekoč moja hči.

Nosim samo poročni prstan in še en prstan, ki mi ga je kupila mama. Zelo redko imam kakšne uhane. Se pa tega najde kar precej. Zlata, srebra, belega zlata. Pospravljeno imam v šatulji s predalčki.

Nosim poročni prstan, zaloto verižico.

Jaz sem po raznih tetah podedovala nekaj takih vrednejših kosov in imam vse v sefu v banki. Vsako posebej v svoji škatlici, na žametnem podstavku.

Doma imam pa razne lesene, kamnite in usnjene izdelke, ki jih celo kdaj nosim. Zlato mi pa enostavno ni všeč oziroma ne paše na moj stil oblačenja.

Nosim zlato ogrlico, ki sem jo dobila ob poroki in prstan, ki mi ga je podaril mož ob rojstvu prvega otroka. Ostali nakit je pospravljen v šatulji v spalnici.

Nakita imam precej – imam navado, da si na vsakem potovanju kupim kak poseben kos, bižuterijo, pa tudi kaj žlahtnejšega. Ampak zadnje čase vse bolj počiva v omari. redno pa nosim poročni prstan, zelo poseben kos iz kirurškega jekla.

Jaz pa (zaenkrat) nosim samo zaročni prstan. Ko se bom poročila, ne vem če bom nosila oba. Občasno pa, ko grem ven, še kake uhane, uro, ogrlico, zapestnico…kakor nanese. Sem bolj športen tip, zato se bolje počutim s čim manj nakita 🙂

Ves čas nosim poročni in zaročni prstan, drugo pa odvisno od počutja in oprave. Največkrat kakšno bižuterijo, masivno ogrlico, dolgo verižico z obeskom, včasih zapestnico. Zelo rada imam perle (niso prave :(), zelo rada nosim tudi broške, le da jih ne tako pogosto, le, če res pristajajo outfitu. Uhanov ne nosim nikoli, so mi všeč na drugih, jaz pa jih ne prenesem.

Kakšnih družniskih draguljev v rodu nimamo, pač pa si od svoje mame pridno izposojam bižu, ki potem skrivnostno ostane pri meni. 😉 Gre pa za zelo lepe kose, čeprav ne dragega nakita, ki ga je kupovala še kot študentka ali pa ji ga je moj oče prinesel s kakšnega od službenih potovanj.

http://www.fashionista.si/si/gostujoce-pero/Zlato-ne-pozna-recesije.html

Tako da bo družinska dediščina, ki jo bom jaz, upam, predala naprej, ne zlato, ampak kakovosten kič.

LP,
Lenka