hrana v restavracijah tujina
vprašanje za tiste ki veliko potujete in veliko jeste v lokalnih gostilnah,picerijah restavracijah.koliko ponavadi plačate v restavracijah večjih turističnih mest za kosilo ali večerjo,na družino(2odrasla 2otroka 7 in 9). Ko gremo mi z družino pri nas v sloveniji na kakšno kosilo, večerjo, pico,.vedno plačamo vsaj 40e in več.So v nemciji ,avstriji ,italiji in drugod po evropi res toliko bolj visoke cene prehranjevanja zunaj kot vsi pravijo.do sedaj smo se mi izogibali temu,ravno zaradi bojazni da bomo v restavraciji pustili ves naš dopustniški budget ,vendar imam res počasi že dovolj kuhanja v apartmajih na dopustu!
Tole je pa odvisno od restavracije do restavracije.
Večinoma imajo povsod po tujini, sploh Italija, Francija … že zunaj na vidnem mestu jedilnik, tako da si lahko, še preden stopiš v restavracijo, ogledaš njihovo ponudbo in cene.
Večinoma se da za 10-15 € po osebi (s pijačo) tudi v tujini brez problema najesti, tudi za manj.
Izogibati se je treba tipičnim restavracijam za turiste in poiskati take, ki jih obiskujejo domačini. Pa v Italiji je treba računat še na coperto, pogrinjek, kar za vsaj 10 € podraži račun za 4 osebe. Od kje jim ta navada in zakaj se je ne znebijo in enostavno zvišajo cene, mi sicer ni jasno, ampak tako pač je.
ZELO odvisno od lokacije in mikrolokacije. Z naštetimi državami (nemcija ,avstrijia,italijija) v nekih “normalnih” lokalih še ni nilo težav. Je normalno dražje kot pri nas, a ni krize. Mi je pa bilo drago v Franciji (Provansa) in v Švici. Tudi kako pivce v Londonu utegne presenetiti.
A vsekakor je v obisk tujih dežel vključena tudi njihova prehrana – spada k popolnemu doživetju in res si ne znam predstavlajti “spoznavanja dežele” ob kuhanju lastnih makaronov. V takem primeru pač priznam, da nimam za dopust.
Tole zelo velja povsod. V Avstriji recimo it v kakšne bolj podeželske “Gasthause”, na Dunaju poiskat kak “Beisl” … Podobno v Nemčiji. V Italiji se odlično je v raznih kantinah, se najdejo tudi v velikih mestih, kamor hodijo domačini na malice ali kosila. Sveže kuhano, zelo dobro in večinoma poceni. Brez “coperta”, niso pa to kaki fensi lokali, običajno tudi bolj preprosto opremljeni, samopostrežni. Zelo dobro se je tudi na kakšnih kmečkih turizmih na podeželju.
V Franciji pa z ugodno prehrano nimamo ravno najboljših izkušenj. Če kampiramo blizu kakšnega nakupovalnega centra (Leclerc ali kaj podobnega), se splača it recimo po sveže pečeno piško (ali kaj podobnega) pa eno bageto zraven in skledo solate. Si včasih pomagamo na ta način, če se nam ne da kuhat.
Najbolj poceni hrano (in zelo dobro) smo do sedaj našli na Češkem. Da piva ne omenjam, čez 1 evro ga najdeš samo v najbolj turističnih predelih (veliko).
Tam, kjer imajo ponudbo fast food (pa ne samo mcdonalds), se da za majhen denar zelo dobro najesti. Na dunaju smo uživali v kitajski hrani za dobesedno nekaj eurov na osebo, v salzburgu je popularna “bosna”, klobase na žaru s prilogami, na jugu se itak dobro je, razen hrvaške, madžarska ima odlično in poceni tradicionalno kuhinjo, v nemčiji smo našli po naključju neko turško kuhinjo …pravzaprav razen francije in švice se povsod pride nekako solidno skozi. V italiji se splača poskusiti domače pridelke in izdelke na tržnicah, drugače pa lokalne specialitete, ki jih prodajajo v lastnih “pekarnah”.
Presenetila me je solata na tenerifih, cena za skledo je bila 7 eurov.
Vprasanje kje, recimo pri nasem italjanu v Nemciji, ni med cenejsimi, bi za 4 osebe placala vec, odvisno kaj vse narocis, pice ima tam povprecje recimo 7 eur. So tudi cenejsi lokali. Ampak na splosno moram reci, da v Sloveniji je hrana zunaj res cenejsa kot recimo Z Evropa. Ampak mi ne gremo jest v vsako luknjo.
Večinoma je v tujini dražje. V vsako beznico pač ne grem z otroci, mora pa že biti vsaj napol kulturno. V Londonu smo šli na presneti fish in chips, se mi je zdelo, da so mi menda dali zlato jesti, pa sem bila v čisto navadni oštariji, nič fensi za turiste. Na Nizozemskem ni nikjer za jesti, zanič in drago. Pa smo si vzeli par fičnikov, da smo probali njihove palačinke in še par posebnosti. V Nemčiji smo jedli klobase iz kioskov, večinoma. Prav dobro je bilo. V ZDA smo bili vsako jutro v McDonaldsu. Zelo slastno in moram reči, da se nič nismo poredili, saj smo preostanek dneva jedli kakšno sadje in jogurt, pa zvečer kakšno pašto. Običajno se tako odločimo, v državi gremo ven jest samo lokalne posebnosti. Ostalo kuhamo makarone. Drugače zmečeš ves denar za slabo in drago hrano, namesto, da bi raje zapravil za kaj bolj smiselnega. Pa to ne pomeni, da zdaj pa ne bomo potovali, ker nimamo za restavracijo 3x na dan.
Lepo povedano. Ne potujem zaradi hrane, ampak zaradi drugih stvari.[/quote]
Kakor kdo, mi pa potujemo tudi zaradi hrane. Sicer ne vem iz česa je avtorica sklepala, da ostale hodimo v beznice, saj je bilo povedano samo to, da se je treba izogibat restavracijam za turiste, ki se večinoma nahajajo v neposredni bližini glavnih znamenitosti. Tam kamor zahajajo domačini je hrana navadno tako cenejša kot tudi bolje kakovosti, čeprav morda na prvi pogled lokacija ne obeta nekega presežka. V državah kjer dajo nekaj na kulturo in kakovost hrane kot so Španija, Italija, Francija, je praktično nemogoče, da v gostilnah, ki jih obiskujejo domačini dobiš slabo hrano.
Zgornji zapis je čisto pretiravanje in posploševanje ter nabijanje svojega ega. Ne vem, če kdo hodi 3 krat na dan jest v restavracijo. Mi gremo enkrat, zajtrk v hotelu ali apartmaju, potem pa kosilo ali pa večerja zunaj, vmes pa prigrizki. Da bi pa hodila vsako jutro v Mc Donalds in potem še pisala, da je bilo slastno, pa sori, not in my book.
meni je pa doživetje dopusta in tujih dežel več vredno, kot pa to, ali imam dovolj keša, da hodim še v lokalne restavracije. na tak način sem prevandrala celo ZDA, živela pa od toastov, občasnih pic in burgerjev. fenomenalna izkušnja, četudi doživetje ni bilo tako “popolno”[/quote]
No ZDA pa je sploh “poglavje zase”. Kot prvo sem težko sploh našel restavracijo kot si jo predstavljamo pri nas (oz. je nisem našel, vsaj tam ne, kjer sem bil). Našel sem take in drugačne burgerje, morda še Pizza Hut in kaj mehiškega. Tako da glede na tvoj opis sklepam da sva jedla tam dokaj podobno “lokalno gastronomijo”
meni je pa doživetje dopusta in tujih dežel več vredno, kot pa to, ali imam dovolj keša, da hodim še v lokalne restavracije. na tak način sem prevandrala celo ZDA, živela pa od toastov, občasnih pic in burgerjev. fenomenalna izkušnja, četudi doživetje ni bilo tako “popolno”[/quote]
No ZDA pa je sploh “poglavje zase”. Kot prvo sem težko sploh našel restavracijo kot si jo predstavljamo pri nas (oz. je nisem našel, vsaj tam ne, kjer sem bil). Našel sem take in drugačne burgerje, morda še Pizza Hut in kaj mehiškega. Tako da glede na tvoj opis sklepam da sva jedla tam dokaj podobno “lokalno gastronomijo”[/quote]
ja. ZDA so poglavje zase
pri njih je avtentičen kak street food, če bi zdaj šla in ne v študentskih časih, bi verjetno iskala še kak diner z jabolčnimi ali breskovimi pitami, restavracije, kot jih mi poznamo, pa so blazno drage, zahtevajo predhodno rezervacijo in fensi šmensi obleke. tipov brez suknjiča ne spustijo not….
Lepo povedano. Ne potujem zaradi hrane, ampak zaradi drugih stvari.[/quote]
Kakor kdo, mi pa potujemo tudi zaradi hrane. Sicer ne vem iz česa je avtorica sklepala, da ostale hodimo v beznice, saj je bilo povedano samo to, da se je treba izogibat restavracijam za turiste, ki se večinoma nahajajo v neposredni bližini glavnih znamenitosti. Tam kamor zahajajo domačini je hrana navadno tako cenejša kot tudi bolje kakovosti, čeprav morda na prvi pogled lokacija ne obeta nekega presežka. V državah kjer dajo nekaj na kulturo in kakovost hrane kot so Španija, Italija, Francija, je praktično nemogoče, da v gostilnah, ki jih obiskujejo domačini dobiš slabo hrano.
Zgornji zapis je čisto pretiravanje in posploševanje ter nabijanje svojega ega. Ne vem, če kdo hodi 3 krat na dan jest v restavracijo. Mi gremo enkrat, zajtrk v hotelu ali apartmaju, potem pa kosilo ali pa večerja zunaj, vmes pa prigrizki. Da bi pa hodila vsako jutro v Mc Donalds in potem še pisala, da je bilo slastno, pa sori, not in my book.[/quote]
Nekateri ne hodite veliko svetu.
Nekateri ne veste, kaj se dobi v ZDA v McDonaldsu za zajtrk. Jaz tudi nisem napisala, da je bil kulinarični presežek, vsekakor pa je bilo dobro, drugače nas ne bi videli več kot enkrat.
Odgovarjala sem avtorici, ki jo je zanimalo, ali v tujini jemo samo zunaj ali kuhamo. Ti pisariš za apartma v morskem kraju, jaz ji odgovorjam za potovanja po svetu. Ko gremo na morje, pa al je to Hrvaška al pa Španija al Grčija, kjer smo bili v apartmaju, potem seveda tako kot ti, čeprav je bilo meni tako v Španiji kot v Grčiji naravnost čudovito kupovati sadje in zelenjavo ter ribe na tržnici in kuhati doma tudi večerjo. Mnogo bolje smo jedli kot v vsaki restavraciji. Če potuješ po velikih evropskih mestih (ali v ZDA) ta varianta ni več vzdržna.
Kakor kdo, mi pa potujemo tudi zaradi hrane. Sicer ne vem iz česa je avtorica sklepala, da ostale hodimo v beznice, saj je bilo povedano samo to, da se je treba izogibat restavracijam za turiste, ki se večinoma nahajajo v neposredni bližini glavnih znamenitosti. Tam kamor zahajajo domačini je hrana navadno tako cenejša kot tudi bolje kakovosti, čeprav morda na prvi pogled lokacija ne obeta nekega presežka. V državah kjer dajo nekaj na kulturo in kakovost hrane kot so Španija, Italija, Francija, je praktično nemogoče, da v gostilnah, ki jih obiskujejo domačini dobiš slabo hrano.
Zgornji zapis je čisto pretiravanje in posploševanje ter nabijanje svojega ega. Ne vem, če kdo hodi 3 krat na dan jest v restavracijo. Mi gremo enkrat, zajtrk v hotelu ali apartmaju, potem pa kosilo ali pa večerja zunaj, vmes pa prigrizki. Da bi pa hodila vsako jutro v Mc Donalds in potem še pisala, da je bilo slastno, pa sori, not in my book.[/quote]
Nekateri ne hodite veliko svetu.
Nekateri ne veste, kaj se dobi v ZDA v McDonaldsu za zajtrk. Jaz tudi nisem napisala, da je bil kulinarični presežek, vsekakor pa je bilo dobro, drugače nas ne bi videli več kot enkrat.
Odgovarjala sem avtorici, ki jo je zanimalo, ali v tujini jemo samo zunaj ali kuhamo. Ti pisariš za apartma v morskem kraju, jaz ji odgovorjam za potovanja po svetu. Ko gremo na morje, pa al je to Hrvaška al pa Španija al Grčija, kjer smo bili v apartmaju, potem seveda tako kot ti, čeprav je bilo meni tako v Španiji kot v Grčiji naravnost čudovito kupovati sadje in zelenjavo ter ribe na tržnici in kuhati doma tudi večerjo. Mnogo bolje smo jedli kot v vsaki restavraciji. Če potuješ po velikih evropskih mestih (ali v ZDA) ta varianta ni več vzdržna.[/quote]
Od kje si pa to idejo dobila? Da gre za apartma na Hrvaškem, in da ne potujemo dosti okoli. Oprosti, ampak od svojega 18 leta (zdaj jih imam 48) sem še vsako leto odšla na potovanje, razen 3 leta po porodu, ko smo se pa res bolj držali Hrvaškega morja. Sem šla še enkrat brat, kaj sem takega napisala, da si lahko sklepala na to, pa mi res ni jasno.
Ja, bili smo tudi v ZDA, pa še marsikje drugje. In ne, McDonalds, tudi njihov zajtrk ne, me ne vidi, ne v ZDA, ne nikjer drugje. In napisala si, da je bilo slastno. Tako, da mislim, da se o kakovosti hrane oz. najinih okusih nekako ne moreva meniti.
Nekateri ne hodite veliko svetu.
Nekateri ne veste, kaj se dobi v ZDA v McDonaldsu za zajtrk. Jaz tudi nisem napisala, da je bil kulinarični presežek, vsekakor pa je bilo dobro, drugače nas ne bi videli več kot enkrat.
Odgovarjala sem avtorici, ki jo je zanimalo, ali v tujini jemo samo zunaj ali kuhamo. Ti pisariš za apartma v morskem kraju, jaz ji odgovorjam za potovanja po svetu. Ko gremo na morje, pa al je to Hrvaška al pa Španija al Grčija, kjer smo bili v apartmaju, potem seveda tako kot ti, čeprav je bilo meni tako v Španiji kot v Grčiji naravnost čudovito kupovati sadje in zelenjavo ter ribe na tržnici in kuhati doma tudi večerjo. Mnogo bolje smo jedli kot v vsaki restavraciji. Če potuješ po velikih evropskih mestih (ali v ZDA) ta varianta ni več vzdržna.[/quote]
Od kje si pa to idejo dobila? Da gre za apartma na Hrvaškem, in da ne potujemo dosti okoli. Oprosti, ampak od svojega 18 leta (zdaj jih imam 48) sem še vsako leto odšla na potovanje, razen 3 leta po porodu, ko smo se pa res bolj držali Hrvaškega morja. Sem šla še enkrat brat, kaj sem takega napisala, da si lahko sklepala na to, pa mi res ni jasno.
Ja, bili smo tudi v ZDA, pa še marsikje drugje. In ne, McDonalds, tudi njihov zajtrk ne, me ne vidi, ne v ZDA, ne nikjer drugje. In napisala si, da je bilo slastno. Tako, da mislim, da se o kakovosti hrane oz. najinih okusih nekako ne moreva meniti.[/quote]
Umir se mal, sploh se s tabo ne pogovarjam, ampak odgovarjam avtorici. Ona sprašuje za različna mnenja, odgovarja lahko kdor prebere njeno vprašanje. To je menda princip tule, ne pa, da najprej tebe vprašamo za dovoljenje, pa če imamo enak okus za hrano, potem nam je dovoljeno pisat. Še enkrat: ženska sprašuje za cene, ali je dražje. Ne pa, kaj ti ješ pa kaj tebi ne paše v mojem postu. Ok, si povedala, da ti ne paše McDonalds, I get it. We all get it. Now get over it.
Od kje si pa to idejo dobila? Da gre za apartma na Hrvaškem, in da ne potujemo dosti okoli. Oprosti, ampak od svojega 18 leta (zdaj jih imam 48) sem še vsako leto odšla na potovanje, razen 3 leta po porodu, ko smo se pa res bolj držali Hrvaškega morja. Sem šla še enkrat brat, kaj sem takega napisala, da si lahko sklepala na to, pa mi res ni jasno.
Ja, bili smo tudi v ZDA, pa še marsikje drugje. In ne, McDonalds, tudi njihov zajtrk ne, me ne vidi, ne v ZDA, ne nikjer drugje. In napisala si, da je bilo slastno. Tako, da mislim, da se o kakovosti hrane oz. najinih okusih nekako ne moreva meniti.[/quote]
Umir se mal, sploh se s tabo ne pogovarjam, ampak odgovarjam avtorici. Ona sprašuje za različna mnenja, odgovarja lahko kdor prebere njeno vprašanje. To je menda princip tule, ne pa, da najprej tebe vprašamo za dovoljenje, pa če imamo enak okus za hrano, potem nam je dovoljeno pisat. Še enkrat: ženska sprašuje za cene, ali je dražje. Ne pa, kaj ti ješ pa kaj tebi ne paše v mojem postu. Ok, si povedala, da ti ne paše McDonalds, I get it. We all get it. Now get over it.[/quote]
NO, zdaj si mi jih pa napela in me skregala. Razumem, ti lahko sklepaš, koliko in kje kdo hodi po svetu, ostali moramo pa biti tiho.
Over and out.
Umir se mal, sploh se s tabo ne pogovarjam, ampak odgovarjam avtorici. Ona sprašuje za različna mnenja, odgovarja lahko kdor prebere njeno vprašanje. To je menda princip tule, ne pa, da najprej tebe vprašamo za dovoljenje, pa če imamo enak okus za hrano, potem nam je dovoljeno pisat. Še enkrat: ženska sprašuje za cene, ali je dražje. Ne pa, kaj ti ješ pa kaj tebi ne paše v mojem postu. Ok, si povedala, da ti ne paše McDonalds, I get it. We all get it. Now get over it.[/quote]
NO, zdaj si mi jih pa napela in me skregala. Razumem, ti lahko sklepaš, koliko in kje kdo hodi po svetu, ostali moramo pa biti tiho.
Over and out.[/quote]
Nisem jaz tebe komentirala, ampak ti mene, pa celo nekaj o mojem egu si vedela. Itak, gospa popotnica, če si ti že kdaj prišla iz Kungote v sosednjo vas, sem jaz papež. No, tipkovnica vse prenese.
Najbolje da se nehate kregat in avtorici svetujete.
Z možem zelo veliko potujeva, po 4 do 5 krat na leto za 7 dni, 4 dni…
Naredila sva si plan; ponavadi vzameva sobo ali apartma , da imava zajtrk, okrog 3 popoldan greva na kosilo, najbolj pogosto all you can eat, za zvečer pa v kakšni pekarni si kupiva pekovske izdelke in je to večerja, Vmes imava kakšne oreščke, sadje, pijačo..
Najceneje sva jedla na Kreti, Tenerife, Sevilla, Češka,
npr. Ko sva šla z možem na Dansko je mož dobil grško in turško all you can it in sva jedla 7,00 eur… so pa npr pive…če jo piješ v bifeju ali baru 10,00 eur , tako da sva se temu izogibala oz. si nisva privoščila.Na Švedskem sva šla v Tajsko restavracijo ali vietnamsko…
Provansa je draga, Toskana tudi, Nemčija- Berlin je tudi kar drag….
Italija: na daleč se izogibamo “restavracij”; kjer piše Menu turistico tipico in jemo najraje v kakšnem agriturismu, kjer je tudi veliko domačinov 🙂 drugače pa: polenta, pa sipin ragu, ribji brodet, kak dober stejk na pravm ogljenem žaru, pa pašte na mnogo načinov( tudi z divjim prašičkom 🙂
Aha, najboljša pica, ki smo jo kdajkoli jedli, dosedaj je bila na J Italije, v Caserti , v pokrajini bivolje mocarele.
Nemčja, Avstrija: izogibamo se McDonaldsov, turističnih lokacij, kebabčičarn, prehranskih otokov v nakupovalnih centrih in podobno, kar postaja njihova glavna dnevna hrana več ali manj fastfood- jemo radi v kakšni dobi oštariji – naprimer goveja juha z jetrnimi cmoki, praćžen krompir, telečja polnjena pečenka ali pa pražen krompir in govedina iz juhe ( Avstrija). Nikoli ne jemo na cestninskih postajah, kot sta Rossenberger ali Landzeit-predrago, preplastično -edino solate so vredne poleti, ostala hrana jepa brez okusa, žal.
Francija: užitek po majhnih Chateaux-ih, ki jih upravljajo posamezne družine, pa tam si privoščimo tudi kakšno retavracijo z Michelinovimi zvezdami – enkrat na 5 let si z užitkom privoščimo. je pač to nam gurmanski vrhunec. No, tudi na Mont San Michel smo jedli odlično v oštarijci, malo ločeni od glavnih turističnih uličic.
Anglija: najraje zavijemo v kitajsko četrt, kjer se najemo z užitkom na pari kuhanih dim sumov, bunsov, ipd-ne tipične kitajske prehrane, ker je ne maramo, pa potem gremo v kakšno dobro japonsko restavracijo – pa kakšen EAT tudi pade -juha pa sendvič ( ne trikotni s toastom, ampak s francosko štruco) za čez dan. Za zvečer pa tudi občasno kupimo v Tescu kakšno sadje, jogurte, pa to pojemo. Smo navajeni, da večerij najraje ne jemo kuhanih, če pa že na poti, pa tam nekje do 17h – meso in obilnejši obrok, pa potem za večerjo samo še sadje, jogurte, ipd. S picami se ne filamo čez dan do večerje, ker nas to zapaca.
USA: izogibamo se tipični hitri prehrani, tam nikoli ne zavijemo ne v McDO, Ne v ostale verige burgerjev, razen 5 Guys burgers in In & Out burger, kjer dobiš v košari, ne zavito v papir, da se kuha v sopari, če smo v San Franciscu ali pa v Mainu, potem jemo velikokrat clam chowder in lobster rolls brez majoneze (zakon) ali pa na ulici kak crabfood & seafood,drugače pa spet glavni obrok nekje ob 17 uri – Longhorn steak house & podobni ( stejk z žara, kak kuhan brokoli ali pa kuhan krompir v lupini, pa solato brez majoneznih ali drugih presladkih prelivov), pa odlični sta tudi verigi Panera Bread ( juhe vseh sort + sendvič tudi z roastbeefom), potem Chipottle (Mehiška), pa Trader Joe’s -tam imajo poleg odličnega pripravljenega sušija tudi veliko dobrih in predvsem zdravih prigrizkov-sadje, zelenjavni vietnamski zavitki, sushi, ipd).
Aha, še to: na avjonih nikoli ne jemo tiste kuhane hrane , ker je zanič – nas še 2 dni napihuje in zvija. Ker na 10 km, kolikor leti in postrežejo hrano, so brbončice čisto drugače okušajo, zato je tista hrana tudi prekomerno soljena in začinjena, praktično neokusna bi bila na tleh. Vedno vzamemo sadni obrok ( ga pri nakupu kart preko spleta tudi označimo, izberemo).Tako na cilj prideš nenapihnjen, hitro se telo tudi privadi na bioritem tiste prehrane, kjer si.
Japonska in Vietnam: odlična ulična prehrana, prehrana s čolnov – raj za gurmane- mnjam! Že šparamo spet za letalske karte, za enkrat čez kakšno leto 🙂
Aha, koliko plačamo: odvisno: za 4 med, 30-50 eur v Italiji, ker govorimo italijansko in ne angleško 🙂 70-120 eur, v kakšni Michelinovi restavraciji še malo več, v Ameriki pa nekje med 80-110 USD za večerjo, kjer vsi 4-je jemo stejke na žaru. Japonska, večerja v kakšni malce boljši restavraciji -preračunano v evre: cca 120-150.
Forum je zaprt za komentiranje.