reportaža krmin

Krmin

Zaspano Furlansko mestece, 10 km od Gorice in 5 km od mejnega prehoda Plešivo. Največje mesto Goriških Brd, na robu etnične poselitve Slovencev. Mesto z bogato zgodovino od Rimskih časov naprej, mesto kjer so bili Longobardi in Oglejski patriarhi ter Goriški grofje in Habsburžani, ki so pustili kraju svoj pečat in značaj. Spremenili so ga v slikovito Habsburško mestece z značilno arhitekturo. Longobardi so tudi sezidali spodnji grad na Krminski gori / monte Quadrin / največji in najlepši panorami Vzhodne Furlanije. Vredni ogleda! Najbolje da se v Krmin pripeljemo z avtom, in državna cesta iz Gorice / Italija / nas bo pripeljala točno pred Maksimiljanov spomenik. Pred najpomembnejšo cerkvijo v Krminu – Terro mistiko! Pred več kot 5 metrov visokim spomenikom se boste počutili kot palčki. Od tam lahko z avtom nadaljujemo do parkirišča pod Krminsko goro. Po stopnicah se vzpnemo do cerkve pod vrhom – nedaleč od spodnjega gradu. Odpre se nam prečudovit pogled na Krmin, prostranstva Furlanije z Medejskim hribom. Ob lepem vremenu se vidi tudi Gradeške lagune in Tržaški zaliv, na severni strani se lepo vidi Matajur, Korado in Sabotin, pa tudi Kanin. Luknja pred trdnjavo je še vedno in bo, zaobidemo jo na desni strani. Vhod k trdnjavi stražita 2 kamna z srednjeveškima grboma. Na desni je klopca, na severni strani trdnjave oddajnik, ena marelica in nekaj cvetočih grmov, severna stran je Botanični park skozi katerega se lahko spustimo nazaj do parkirišča. Nekaj plezanja je potrebno – in smo na vrhu mogočne trdnjave, razgled kot na dlani.

Naslednja točka je trg 14 maja z palačo Lokateli, zgrajeno v paladijskem slogu, z Evropsko zastavo in čudovitim vrtom z Oljko, palmami in vrtnicami, dečkom z lulčkom in fontano, in vinskim in navadnim barom ponuja asfalta utrujenemu popotniku nekaj sprostitve od tega norega sveta. In v baru pod stebri imate občutek da ste nekje v južni Italiji, mir ki vlada na trgu brez turistov / razen jeseni ko Krmin obiskujejo častilci rujnega iz Avstrije in Nemčije / je vreden vašega časa. In naravna limonada je standardna ponudba barov v Italiji.

Če je še kaj energije, je vredno zaviti do železniške postaje, in tam zaviti po desni ulici mimo vinogradov mimo skupnosti legendarnega Don Pierina do turistično skrite in manj pomembne cerkve z fontano, v bližini slikovita hiša z zelenimi polkni in dokaz o multikulturnosti mesta. V bližini Sagrado / Zagrajec / kamor so bili 15 februarja 1944 po požigu Komna prepeljani interniranci iz Komna. Sagrado je pobraten z Branikom tudi požgan z strani Nacistov. Ogleda in fotografiranja vreden Doktorjev kanal, in Rimski stolp sredi tovarniškega dvorišča. Standardna ikonografija Italije, poleg spomenika vsem vojnim žrtvam še nedaleč proč italijanski fashio. Pri mostu na Soči zapornice v neo klasicističnemu arhitekturnem slogu, Ikonografija Fašizma se v smeri Sredopolja / Regipulija / stopnjuje. Bella Italija! Ogromne stopnice, Obeliski in spomeniki v Sredopolja, v spomin na ideologijo fašizma pa še Rimski volkulji in nekaj havbic pri naslednjem spomeniku vseh žrtvam voljn. Italija je ponosna na svojo zgodovino, ki jo pač razlaga na nekoliko svoj način. Ljudje se za politiko kaj preveč ne zanimajo, in ponedeljki so v Italiji dnevi ko je siesta. Tudi če je odprto gre zelo počasi. Tako je v Sesljanskem zalivu, ki premore eno restavracijo, pa še ta je v ponedeljek popoldne zaprta. Zadovoljiti se je treba z pizami in Solato z tuno in lignji. Kljub nekoliko motni vodi z morsko travo v zalivu je morska voda ki ima okoli 25 stopinj za kopanje užitek, posebno ob dneh ko morje valovi in se peni ob obalo. Italija je čudovita država, kljub zgodovini ki se je z njo poigrala vsaj v zahodnem delu Italije, v Furlaniji lahko rečemo: Habsburžani so spremenili marsikatero Italijansko mestece v slikovito Habsburško mestece z značilno arhitekturo.