Edirisa – Uganda
Na forumu je bila omenjena agencija Edirisa, ki ponuja tudi potovanje po Ugandi. Je kdo že mogoče bil?Mene je potovanje resnično zagrabilo…. Sploh zato, ker imam željo obiskat gorile, dokler jih še imamo na naši zemljci…
Pa še to: kje bi kupila lahko letalsko karto za Kampalo? Gledala sem Exploro, Sta, pa nisem nič našla…
Hvala
Oj…
No, glede “agencije” Edirisa in potovanju si lahko več prebereš na http://edirisa.org/slovenija/potovanja/index.php
Potovanja organizira v Ugandi živeči slovenec, Miha. Jest sem bil tam leta 2005, sicer sem Miho srečal samo na Bunyonijyu, drugače pa sem potoval samostojno. V tistih 14 dnevih vidiš zelo veliko, precej več kot bi lahko videl če bi potoval samostojno. Meni je bilo zelo všeč v okolici jezera Bunyoni, kjer sva preživela več kot 7 dni, potem ogled gorskih goril je bilo tudi posebno doživetje, (žal mi je samo, da nisem v okoli Kisora ostal še par dni, da bi šel še na kakšen vulkan – ker nisem dobil nobenega sopotnika za vzpon, potem tudi sam nisem šel), park Murchinson Falls je tudi nekaj posebnega… Aja, glede goril… karto je treba rezervirat in kupiti že par mesecev prej (če greš z Mihom ti bo to on naredil), cena pa se je letos povišala na enormnih 500US$ (brez prevozov do tja!!!). Verjetno bo to ena tvojih najdražjih ur doslej 😉
Je pa lani šel z Mihom na pot moj sodelavec in je bil totalno navdušen… Zelo majhna skupina (prvi teden so bili 4, drugi teden pa so zraven potovali še eni medicinci, ki so bili na Bunyoniju na praksi), kar pomeni velika fleksibilnost…
Letalsko za Ugando pa lahko dobiš v praktično vsaki agenciji, kjer prodajajo letalske karte. Samo vprašati moraš za letališče Entebbe. Jest sem letel z Emirates preko Dubaja, tja pa po mojem vedenju letijo tudi SN Brussels, KLM in British Airways… pa še kaj mogoče…
Veš, da mi je že MarkoP po pošti svetoval, naj se obrnem nate, pa si me prehitel :))
Tole se sliši res super, kar si napisal!! Vedno sem si želela v Afriko, pa me je bilo strah.. Ne vem, zakaj, pač strah me je bilo! Potem pa sem našla Ediriso in se mi potovanje res zdi super. Sama nikoli ne bi šla v Afriko. (nikoli ne reci nikoli)
Gorile – ko sem zapuščala Machu Picchu sem se vprašala, kaj zdaj? Nikamor več me ni tako vleklo kot tja gor. Potem pa so prišle gorile… Resnično precej denarja, vendar tudi možnost, da jih že v času mojega življenja nebo več… Baje jih je samo še 300 na svetu, groza!
Mi lahko razložiš, kako zgleda sploh ta treking? Koliko je tebe stala Uganda, ko si potoval sam?
Letalske karte sem našla na Explori, cene se dvigajo od 750 evrov pa tudi do 1500.
Hvala
lep dan
Ha, vidiš… gorskih goril naj bi bilo več kot 300… okoli 700 🙂 menda… sicer je pa iz različnih virov slišati različne številke…
Gorske gorile si lahko pogledaš v Ugandi, Ruandi in Kongu. V “mojih” časih so bile v Ugandi za ogled na voljo 4 družine; 3 v Bwindiju (2 na severu, 1 na jugu), 1 v Mghaginga NP. Pustili so 6 turistov na dan k vsaki družini, stalo pa je 350US$ za eno uro. Sedaj mislim, da so število turistov povečali (na 8), pa še podražili bodo 🙁
Izhodišče za Nkuringu in Mghaginga skupino je Kisoro, za drugi dve pa Buhoma na severu Bwindija. Nimam pojma kako priti do Buhome, verjetno so kakšni dokaj redni busi… So pa dokaj redni busi med Kabalejem in Kisorom… cirka 80km po zelo prometnem makadamu (prideš na koncu prav zaprašen, šele po par kilometrih mi je bilo jasno, zakaj ima voznik na obrazu “protiprašno” masko in zgleda kot terorist). V Kisoru si moraš potem zrihtati prevoz še do Nkuringa, ki je na meji s Kongom, ki je še nadaljno uro, če ne več, oddaljen od Kisora (in ta prevoz zna priti kar drago, midva sva preplačala in na koncu plačala 70.000 šilingov – ostali 4 sopotniki na trekingu so prišli s svojimi najetimi džipi – midva sva bila edina backpackerja, ostali so bili vsi na dragih safarijih po Ugandi – na srečo naju je pa potem en par “potegnil” od Kisora do Kabaleja in nama prihranil še eno noč v Kisoru). … Mghaginga izhodišče pa mislim, da je kar Kisoro oz. se je manj za voziti kot pa za Nkuringu. Da se spati v obeh primerih bližje, v Nkuringu sem videl par kolib za turiste na robu doline Nkuringu, par 100 metrov stran od točke kjer začneš hoditi… Aja, Kisoro… kraj kjer se v življenju videl največ kalašnikov… (AK-47). In niti en “imetnik” ni bil v uniformi… pa vseeno sem se počutil čisto varno…
Nkuringu naj bi bil fizično najbolj naporen. Kao. Jest sem pričakoval bolj naporno zadevo, na koncu pa je mogoče izpadlo kot vzpon na Šmarno goro… Imeli smo oborožene stražarje, ki pa niso bili zaradi goril, ampak zaradi upornikov iz Konga (nekaj let prej so ti uporniki pobili 6 turistov na severu Bwindija). Ti stražarji tudi niso šli potem z nami v neposredno bližino, ampak smo šli samo s “trackerji”, ki so že pred nami našli gorile… Od začetka trekinga pa do takrat ko smo našli gorile je minilo mogoče 2 uri in pol, kar je menda redkost (da je tako hitro) in sem bil kar malo razočaran, saj sem pričakoval celodnevni treking čez drn in strn…Potem si eno uro v bližini goril in jih opazuješ, potem pa še vsa pot nazaj…
Koliko je mene stala Uganda? Hmmm, ne vem ker se to združil potem še s tednom Kenije… moral bi natančno pogledati… letalska je bila takrat s taksami vred 175.000 SIT (leta 2005), potem gorile 350US$, pa 4 dni safarija v Keniji še dodatnih (okoli) 350 US$… Večji strošek je bil še Murchinson falls safari, kar je naju takrat za 3 dni prišlo po 125US$ na osebo… Vzponi na vulkane ob Kisoru so okoli 40-50US$ na osebo, rafting na Nilu pa cirka 100US$ (slednje jest nisem šel, sem “cviknil”). Vglavnem, po moje sva porabila na osebo poleg goril in safarijev še cirka 500-600 EUR v 5 tednih (ne vem natančno, možno tudi manj, možno tudi več)… S tem, da sva se v Kisoru in Fort Portalu privoščila zelo dobra prenočišča (najdražja v mestih, pa čeprav je stalo samo 50US$ za dvoposteljno sobo) … pač, rabila sva nekaj udobja… Ko sem prišel s potovanja sem nekako računal, da naju je vse skupaj prišlo max. 2000 EUR na osebo, verjetno nekoliko manj… s tem, da verjetno sedaj ne dobiš več tako poceni letalskih kart kot midva tedaj…
Mihova varianta je malo dražja kot pa sva midva dala… Vendar, tukaj si v krajšem času pogledaš več, pa še boljša prenočišča imaš… nama časovno ni zneslo iti npr. na Tse Tse otoke (kar mi je zelo žal) in transporti so bili včasih precej neprijetni… (npr. iz Kabaleja v Fort Portal v 3 matatujih – noro doživetje, kot iz risanke, ki pa ne vem če ga bi še enkrat ponovil… hehe, rekord 32 potnikov v zadnjem matatuju + nekaj kur…). Da ne govorim o tem, da ne zgubljaš časa in živcev na avtobusih… ampak tudi slednje je del potovanja…
Jaz sem bila lani septembra že skoraj odločena, da grem. Vsaj za pol leta.
Potem pa sem se odločila za indijo. Ne vem, od vedno mi je bila indija velika želja, ki je, če bi šla v Ediriso, ne bi mogla izpeljati.
Želim ti srečno in oglasi se še kaj (če bom le imela spet kake pol leta časa, pa bom spet intenzivno začela razmišljat o Ugandi..!)
Papa
Forum je zaprt za komentiranje.