Sri Lanka – tsunami

Ze drugi dan gledam posnetke posledic tsunamija in kar ne morem verjeti, kaj se je zgodilo…

Pred slabim mesecem sem se vrnil iz Sri Lanke, zdaj pa taksna katastrofa. Po svoje sem vesel, ker sem doma na varnem, a hkrati zaskrbljen za vse tiste prijazne ljudi, ki sem jih spoznal na tem lepem otoku. Zadnja sporocila govorijo ze o 5000 mrtvih in skoraj 3000 pogresanih. Groza…Da niti ne pomislim na to, koliko casa bo trajalo, da se zivljenje ponovno normalizira.

Morje je v minuti odneslo prekrasne pescene plaze, ki so prej nastajale desetletja in stoletja. Mnoge od njih so domacini vsako jutro pometali, da bi bili turisti zadovoljni in bi v cim vecjem stevilu prihajali tja. Sedaj bojo potrebni se veliko vecji napori, da bodo razmere vsaj priblizno podobne tistim pred nesreco.

Kaj bo s turizmom kot primarnim virom dohodka sedaj, si ne znam predstavljati. In to ravno sedaj, ko bo drzava nujno potrebovala denar za obnovo, ki ga je ze sedaj primanjkovalo.

Upam, da so jo vsaj slovenski popotniki na obalah Indijskega oceana dobro odnesli.

LP

Matic

Danes sem dobil E-mail od modela iz Sri Lanke. Pravi, da je njihova vas popolnoma uničena, tako da živijo ob državni šoli ter da jih je cca. 750 pod šotori. Pove, da ima eno samo obleko ter, da jim neka organizacija da 1x dnevno za jest. Konkretna pomoč do njih še ni prišla. Prosi, da mu pošljem še kakšen prispevek.
Samo zamišljam si lahko stisko in bedo, ki jo sedaj preživlja ta nesrečen narod krog celega Indijskega oceana.
Folk!!
Četudi je Tsunami izginil iz medijev, se kalvarija teh ljudi nadaljuje. Pomagajte po svojih močeh!! Za primerjavo 5 EURO je za njih proračun za hrano za eno familijo za 2-3 dni! Za nas za rečt drobiž, za njih preživetje.
Sam sem zbiral od sodelavcev drobiž v EU, tak ki leži v avtu, pa v kakšni vazi, tak drobiž, ki nam vsem ostaja, pa neobvezno so dali tudi konkretne znaske. Vsak po svojih močeh, a vsak, ki mi je denar dal, mi je rekel, da ga raje da tako, ker ve kam gre, kot pa Organizacijam.
To naj ne izzveni kot neka samoreklama, ali, da karkoli zbiram, ampak le kot klic na pomoč teh ljudi, ki so še vedno prizadeti. Razne organizacije še vedno zbirajo denar in druga sredstva. Pomagajte!
LP
Fidel

jaz pa sem dobil “pravo” pismo poslano 16.12.2004 v katerem mi domacinka opisuje svojo zivljenskoi pot…kot dekla delala v Katarju, oce slep, se vcasih sprasuje cemu se je sploh rodila…., napisala mi je GSM stevilko na katero se nihce ne javi…ocitno zrtev tsunamija.
Zivela je namrec v obmorski vassici Tengalle, 20m od morja v preprosti hisi z luknjasto streho..
ostale so mi le fotografije od pripravljanja caja.