reportaža kokoške – peš od lokve preko kokoške do sežane

http://freeweb.siol.net/magic55/kokoska.html

Tura na kokoš iz lokve , do sežane

To bo zgodba o 2 italijanih, 3 cuckih in ponovno še 2 italijanih, prijaznemu lokovčanu, ki me je zapeljal od divaškega križišča do lokve, o prehojenih 20 kilometrih, izviru vroče, eni mlaki, zgodovinskih parolah v preložah.in nenazadnje, treh osvojenih vrhovih, sušec, kokoš in jirmanec.graničarski poti iz jirmanca v zahodno evropo.zgodovinskih tablah železne zavese.nekoliko drugačni perspektivi lipiškega posestva in gropajski gmajni kjer sem srečal prej omenjena 2 italijana.predhodno omenjena pa pred beneškim stolpom v lokvi – vojaškem muzeju.in manjši izgubi pri sežanski smodnišnici – ko sem namesto proti sežani se pravi severozahodu skrenil proti jugo zahodu in prišel v orlek.vas sama nima nikakršne zveze z bolj znano zagorsko skupino orlek.a ker je življenje pot – pravzaprav je življenje več kot pot, je bila ta tura vredna prehojene poti.

Z vlakom do divače.od tam z štopom do lokve.krajši postanek pri beneškem stolpu – vojaškem muzeju ki je avtorsko delo prizadevnega zbiralca vojaških starin srečka rožeta.ki kljub temu da je lastnik največjega zasebnega vojaškega muzeja evrope, je še vedno zaposlen drugje.obiski direktorja dunajskega vojaškega muzeja glede uniforme / odkup / generala borojeviča, največjega junaka soške fronte pri rožetu zelo rutinirana in ponavljajoča zadeva.je še vedno zaposlen drugje.italijani ga obletavajo, in moram reči da sta mi šla prva 2 italijana iz te zgodbe že malce na živce predvsem zaradi enih in istih vprašanj.odpravil sem ju na kratko.in že sem na začetku poti proti preložam oziroma kokoši.

Prva 2 psa iz te zgodbe se postavita na betonsko ploščo garaže hiše ob poti.in poskrbita za primeren dolby sourond v stereo zvoku.malce zmatran zaradi povečanega turističnega zanimanja turistov za ogled kraja, kjer živim in delam v turizmu pospešim korak kolikor se da.cucka na srečo ostaneta na betonski plošči garaže.kaj kmalu sem v preložah, kjer se malce zvokovno trudi tretji cucek.prijazni domačin me moralno podpre glede poti na kokoš.

Vas prelože je znamenita zaradi zgodovinskih parol, zaradi katerih sem se kar malce nasmejal.z čim so primorci še ne toliko nazaj zgubljali čas – namesto da bi razvili demokratično kapitalistično družbo.in predvsem delali po zahodnih standardih.a pustmo to stat.kar je bilo je bilo, sedaj imamo demokracijo, kapitalizem in v glavnem slabe plače.razen nekaterih, ki bodimo pošteni so se znašli ali pa delajo preveč.

Pot se nadaljuje po vznožju stranskega vrha kokoši – sušca / vzhodni greben / in se serpentinasto vzpne do manjše mlake.za katero se odločim da ni vredna pozornosti digitalca.nadaljujem po malce blatni mlaki.vročine ravno ni.in se čez kakšne pol ure pojavim pri vročah, znamenitem kraškem izviru.preložani in pd sežana so z skupnimi močmi postavili nekaj klopi, tako da ko se nagledam izvira / voda priteka iz obokanega rova – manjši lijak – in srednje velika mlaka / in fotografiram vzamem ene dobre kvrt ure za marendo.še najbolj so mi všeč pečeni paradižniki, z začimbami in v olju.kupljeni pri šparovih / kupujte tam in privarčujte – merkator je dražji / edino cena mi ni bila všeč.a cena marende ni pretirana.800 sit

Nadaljujem: proti sušcu.smer: vzhod.po dobrih 5 minutah sem na vrhu.kjer je manjši pil, kot se mu reče po kraško.lep pogled na nanos, materijsko podolje in seveda slavnik.spet slikam.nadaljujem proti zahodu do kokoške.iz grebenske, prav položne steze se znajdem na kolovozu ki pelje proti vrhu / pod vrhom se mu priključi še odcep iz /
Od odcepa se kolovoz spet dviga.najprej zagledam televizijski oddajnik, zaščitni znak kokoši, ki je še v sloveniji.in ni najvišji vrh kokošjega grebena, temveč je najvišji vrh nekaj metrov višji jirmanec.vrh.koča standardno zaprta, fotos season – nato se vsedem na eno od klopi pred kočo, kjer popijem in pojem šparov sok in jogurt.

Čaka me jirmanec, in državna meja.a italijani ne bi bili italijani, če ne bi po zlomu železne zavese speljali njihove sentiero po nekdanji mejni črti.tako je dragi moji.črta.ni dvoma.pod vrhom se prične nekdanja graničarska pot / smer zahod / levo pa gre v italijo njihov sentiero.po graničarski poti se splača zaradi panorame na območje mejnega prehoda in lipice.slikam.sem spet v dolini, pridružim se spet eni od njihovih sentiero.pot gre proti jugu.jasno je da sem v italiji.za vrnitev v slovenijo uporabim kar njihovo nekdanjo graničarsko pot.spet zgodovinske table.medtem ko mi odštevamo do evrope – table odštevajo do meje.sem spet v sloveniji.pridem na kolovozno pot na kokoš, slikam nekdanji jugo stražni stolp, spomin na zgodovinske čase železne zavese.sem kaj kmalu na konfinu.poslikam še jirmanec, kokoši se ne vidi / je za vrhom / !

Še skok v nekdanji djutič, mejna kontrola, nekoliko zdolgočasemu cariniku povem še koliko je do evrope.odvrne mi z besedami saj potem bo drugače!mimo precej poškodovane nekdanje stražnice jugo armade jo uberem na gropajsko gmajno kjer si ogledam od blizu kako zgleda lipiški marmor.se nadiham evropskega zraka v italiji in jo uberem po gropajski k. und k. cesti do sežane.skoraj.zmotita me dva pila in potem še dva pri sežanski smodnišnici.in nekaj ostankov te za srednji vek pomembne industrije.kolovoz bi me pripeljal na cesto sežana – lipica, a jo uberem čez gmajno in sem čez kakšno uro v orleku.namesto proti nekdanji cesarski cesti najdem kolovoz ki me pripelje v orlek.in kaj kmalu sem v sežani.

Kjer me čaka še eno presenečenje: multimedijsko predavanje edine zemljanke ki se je poročila z motorjem.za enega jurja prisostvujem predavanju.in ker sem benki rekel da slikam zase si njeno slike oglejte na njeni strani

Za mano je 20 kilometrov ali 5 ur hoje.počutim se spet zdravo.in vsakodnevni stres in delo z turisti bo sedaj lažje

Pot od lokev preko izvira vroče čez sušec, kokoš in jirmanec preko mejnega prehoda lipica in naprej po nekdanji cesarski cesti skoraj do sežane – naprej pa po gmajni čez orlek v sežano prehodil 13 aprila 2004 sebi v zdravo pohodniško veselje in vam v branje

Avtorske pravice: tomaž švagelj

Vsak ponatis v kakršni koli obliki dovoljen samo z pisnim dovoljenjem avtorja

E – mail:

Tomaz.svagelj@siol.net