Vegetarijanstvo
Pozdravljeni
Zanima me kako gledate na vegetarijanstvo, sam sem že od lanskega poletja in od takrat nisem bil nič bolan, kljub temu da sem imel vsako zimo do zdaj kar naprej prehlade, viroze in ostale bolezni. Odkar sem vege sem tudi dosti manj utujen in v šoli imam boljše ocene. Vendar se pa nisem odločil za vegetarijanstvo iz zdravstvenih razlogov temveč iz vidika živali, ki jih imam izredno rad in si ne morem predstavljati kako sem jih pred enim letom lahko jedel. Vsaka žival si zasluži enako življenje neglede na to ali je krava, pes ali mačka.
Vegetarijanstvo je tudi zelo zdravo, zelo zmanjša pojav diabetesa, raka in srčno žilnih bolezni. Študija iz Oxforda je dokazala tudi da vegetarijanci živimo 7 let dlje od mesojedcev. Poleg tega pa rastlinska hrana ne vsebuje holesterola, nasičenih maščobnih kislin in vsebuje kvalitetne beljakovine.
Večina veleumov je bila vegetarijancev, med drugim Einstein, Darwin, Pitagora Newton, Tolstojev, Sokrat, Platon, Plutarh, Tesla, Leonardo da Vinci. Vsi ti pa niso vedeli da je meso škodljivo.To so počeli iz svojega notranjega vzgiba, ki jim ga je narekovalo takratno razmišljanje o naravi in živalih.
Lahko pa naredite poizkus: dajte v stajico dvoletnega otroka, živega zajca in jabolko, če bo otrok pojedel zajca, potem je vegetarijanstvo nevarno…
Za konec pa še Plutarhova misel: sprašujem se, po kakšnem naključju in v kakšnem duševnem stanju se je prvi človek z usti dotaknil strjene krvi in ponesel k ustnicam meso mrtvega bitja. Kako je lahko na mizo postavil mrtva, postana telesa ter si jih drznil imenovati hrana, ko pa so vendar še pred kratkim mukala, tekala in živela… Da bi dobili malo mesa, jih prikrajšamo za sonce, svetlobo in življenje, do katerih imajo pravico po rojstvu in bitju.
Mislim, da je bila tvoja tema odprta z namenom prepričevanja in ne z namenom pridobivanja naših mnenj o tem….
Pa če te že zanima – moje mnenje je: a misliš, da so praljudje iz čistega veselja šli iz svoje jame in ubijali živali, 100x večje od njih, da so imeli hrano?! Ne vem no, če so že takrat jedli meso, me samo nehajte prepričevati, kako človek naj ne bi jedel mesa. Sicer pa, kakor vsakomur ustreza. Nekomu vegetarijanstvo ustreza, meni pač ne.
Poglej pa malo tudi recimo diete po krvnih skupinah, tam je dobro razloženo, zakaj določenim ne ustreza določena prehrana. Sama to teorijo sicer jemljem z veliko rezervo, čeprav marsikaj napisanega za mojo krvno skupino pri meni dejansko drži.
Teorij o hrani je skoraj toliko, kot je ljudi, ki se z njo ukvarja. Vsak naj pa sam oceni, kaj mu ustreza in kaj mu škoduje. Pa naj bodo to oreški ali en orng šnicl:)
če že meso uvrščajo v piramido prehrane, zakaj nas niso v šoli peljali v klavnice, da si ogledamo, kako nastane naš zrezek
»Dokler bodo klavnice, bodo tudi bojišča,« je rekel veliki ruski humanist in pisatelj Lev Tolstoj.
s tem se strinjam in mi je malo “lažje” da razumem, zakaj toliko vojn, umorov, zakaj toliko denarja za vojsko, revščina, lakota, nizke človeške vrednote in nazadnje tale zadnja finančna kriza itd.
Jesti meso bi bilo etično le v primeru, če bi vsak sam ubil hrano, ki jo bo pojedel. Zato so klavnice navadno sprenevedanje velike večine ljudi, tudi VURS in drugim institucijam, ki zagovarjajo mesno prehrano, je v interesu, da ljudje ne bi izvedeli, kaj se dogaja v njih, saj bi potem marsikdo razmislil o tem, če bi še jedel meso.
Vegetarijanec, da bi ta telesa vsaj tekala pred tem, ko jih zakoljejo … Niti slučajno. Zaprta so v majhne kletke, v katerih se ne morejo niti obrniti, krave privezane, da se s težavo vležejo, rinke skozi nosove, zaradi katerih jih vsak rahel zategljaj zaboli, žigosanje in označevanje brez anestezije … To je trpljenje, ki ga smrt le olajša. Te živali že od rojstva živijo v koncentracijskih taboriščih. Če nasprotujemo holokavstu nad ljudmi, zakaj ne nad živalmi?
Aja, ker naj bi bile manjvredne in ker jih je tako lepo videti na krožniku … Napuh, aroganca in oblasten odnos človeka do narave nimata meja …
Kaj pa recimo naše živali (perjad), ki se prosto pase na travniku, ob gozdu in v gozdu, jajca nesejo v gnazda obložena z nastiljem. Pa zajci živijo v kletkah, občasno imajo izpust na prosto. In če smo že pri tem. Kaj pa hišni ljubljenči, npr. mačke zaprte v blokih, ki sonce vidijo samo skozi okno, ali pa še to ne…skratka.
Seveda, tudi to, vendar ni bila poanta mojega posta v tem, da bom naštevala za vsako žival posebej, kako “skrbimo” za njo. Poanta je bila samo v opozarjanju na to, kako se godi živalim, ki pridejo na naš krožnik. Tistim, ki jih imamo kao radi, in to ne na krožniku, se včasih ne godi nič bolje, le trpljenje je včasih še manj vidno in bolj sprevrženo. To je jasno.
Prav tako sprevrženo je mišljenje “kakor komu ustreza”. Takšno mišljenje je krasno takrat, ko s svojo odločitvijo ne škodujemo nikomur in ničemer, če pa postavimo izbiro “kakor komu ustreza” pri prehrani, sprenevedano toleriramo vse to, kar sem opisala. Ali živali kdo reče “kakor ti ustreza”, če bo šla v klavnico ali ne?
Naša pravica se konča tam, kjer se začne pravica drugega. Težava je le v tem, da ne vidimo meja, ne vidimo niti pravice.
Malo za protiutež…
Dve resnični osebni izkušnji dveh dolgoletnih vegank.
1. Intervju z žensko, ki je po 20-ih letih pustila veganstvo, začela spet redno jesti hrano živalskega izvora, jajca, mleko in celo meso. Ugotovila je, da življenje na tem našem planetku ni stvar posameznikov, ampak sobivanja vseh živih “stvari”. Spoznala je, da je uničevanje planeta z industrijskih kapitalističnim poljedelstvom, tudi ubijanje. In da življenje brez ubijanja na tem planetu žal ne obstaja, čeprav je močno želela verjeti v to. Zdaj je velika borka proti uničevanju plodovitosti obdelovalnih površin, zavzema se za to, da bi se ponovno vzpostavili ekosistemi, kjer bi so-bivali tako rastline kot živali, skupaj z ljudmi, in sicer z zavestjo, da niso živali nič bolj pomembnejše od rastlin, in obratno, saj je vse to del žive narave.
http://matadornetwork.com/bnt/why-vegetarianism-will-not-save-the-world/
2. Blog ženske, ki je po 13-ih letih storila isto. Zanimivo se mi zdi predvsem to, ko pravi, da ji pravzaprav ni bilo najtežje spet začeti jesti meso – bilo je težko, ampak ne najtežje! Najtežje ji je bilo to povedati ljudem okrog sebe, uporablja izraz “coming out of the closet” (to pomeni priti ven iz omare, nehati se skrivati), podobno kot istospolni, ko končno priznajo svetu svojo usmerjenost. Družina jo je potem ko je spet začela jesti meso normalno sprejela, medtem ko so jo vegani večinoma napadali zaradi te odločitve. Pravi da, če si sočuten do vseh živih bitij, potem bi morali biti drugi tudi sočutni do nje, saj je zadnje leto veganstva pravzaprav trpela in se je šele potem ko je povedala da spet normalno jé, pokazalo, kakšen je njihov resnični “moralni kodeks”, saj se je s težavo odločila za ta korak, oni pa so jo večinoma napadali 🙁
http://alexandrajamieson.com/im-not-vegan-anymore/
Meni osebno se ti dve zgodbi zdita še posebej pomembni predvsem zato, ker sta bili obe VEČ LET vegetarijanki veganki! To ni isto, kot če se človek za krajši čas odloči prehranjevati na tak način. Tako dolgo živeti tak način življenja potegne marsikaj za sabo. In da sta se potem spreobrnii… ne vem, očitno je moralo biti posredi nekakšno “razsvetljenje”, ali kaj podobnega.
res pa je, da človeku ni treba POŽRETI toliko mesa kot ga.Človeku je dovlj npr. 200 gr. mesa na teden, ali celo manj.Ampak ne, človek se nažira mesa do onemoglosti in posledično so prisotne mnoge bolezni.Ko mesu dodajo še sladkor je katastrofa tu.
Če bi ljudje jedli meso po dejansi potrebi, bi klavnice zaprli, saj se jim ne bi splačalo obratovati.Morda bi Slovenci imeli 1 centralno klavnico za vse. PIKA !
Se strinjam z johansonson. Dodajam naslednje:
Jesti živali ni samo po sebi sporno. Če bi pojedli žival, ki je imela življenje na prostosti, v katerem je lahko opravljala vse svoje funkcije ter izvajala vse vedenje, značilno za svojo vrsto, in bi ta žival umrla naravne smrti, zagotovo ne bi bilo sporno pojesti njenega mesa.
Sporno je, koliko vrst mesa jemo – nobena žival ni tako pogoltna, da bi jedla vsepovprek, pa tudi to, kako je to meso prišlo na naš krožnik oziroma kaj je preživelo za to.
Tudi če jemo meso, si lahko prizadevamo za izboljšanje razmer pri reji, odpoved določenim vrstam mesa, zmanjšamo pogostost uživanja mesa itd. – že s tem naredimo veliko. To bi lahko naredili tudi ti dve ženski iz zgornje zgodbe – če bi razmišljali manj črnobelo, bi bilo veliko bolje. Zato pa se mi njuna zgodba niti ne zdi relevantna. “Razsvetljenja”, takšna in drugačna, ljudje doživljajo vsepovsod in kakršnakoli, tudi povsem nasprotna – zato je današnje obdobje resnično obdobje “topshop filozofije ter lažnih modrecev, kot sem že napisala pred časom drugje”.
Nekoč sem prebrala knjigo Skrivnostno življenje rastlin (Tomkins & Bird). Zanimiva zadeva, ki da misliti in zadeve spoštovati.
Vseeno pa menim, da ne moremo povsem primerjati npr. trpljenja pšenice s trpljenjem višje razvitih živali, ki prevladujejo na krožnikih.
Ne gre za “fajn” ali ne. “Ali je “fajn” pojesti žival, ki je bila vse življenje zaprta v ozek boks, v stalnem stresu, strahu ter v grozljivem dolgotrajnem trpljenju, ko je umirala?
Najboljše je seveda sploh ne jesti mesa, mlečnih izdelkov, jajc …
Nekateri napišete kratek stavek in se sebi zdite kul. Jaz se vsaj trudim argumentirati svoja stališča.
Forum je zaprt za komentiranje.