Sadje
Spoštovani,
Pomembno je, da sadje uživamo v zadostnih količinah, kar predstavlja najmanj 150 g dnevno (vsaj 2 sadeža) in 30 g oreščkov. Tudi dovolj zelenjave moramo pojesti (vsaj 250 g zelenjave). Priporočljivo je, da uživamo sadje (in seveda tudi zelenjavo) različnih barv: zeleno (grozdje, kivi, jabolko, avokado…), oranžno-rumeno (breskev, ananas, pomaranča, marelica, nektarine), rdeče: (češnje, jabolka, jagode, maline, ribez), modro-vijolično (borovnice, fige, črni ribez, slive) in belo (hruška, banana…). Sadje vsebuje poleg vitaminov, drugih antioksidantov, mineralov, prehranske vlaknine tudi veliko drugih zaščitnih snovi, ki nas varujejo pred številnimi boleznimi in nam zvišajo telesno odpornost. Sadje ima zaradi velike vsebnosti vode majhno energijsko vrednost, kar ugodno vpliva na uravnavanje telesne teže. Prav gotovo pa ni priporočljivo jesti samo sadje, ker tako ne zaužijemo ostalih hranil, ki jih telo potrebuje. Potrebno je jesti pesto hrano.
Lep pozdrav!
O tem odgovoru bi se dalo razpravljati. So seveda ljudje, ki se odločajo za t.i. frutarjanstvo – se pravi da uživajo le sadje (seveda tudi oreške). Tradicionalna prehrana pač izhaja iz teorije, da je človek vsejedec (omniovor).
Zdaj pa k odgovoru. Lahko imamo tudi t. i. sadni teden, kot se temu reče. Na naše zdravje to ne bo vplivalo. Ob tem bi pripročil pitje sojinega mleka zaradi aminokislinske sestave. Vedi, da moraš popiti dovolj tekočine (ali pa jej TUDI bolj vodnato sadje- boljša alternativa). Dietne vlaknine (oz. balastne snovi) dobo vplivajo zaradi vezave toksinov. Je pa en hec…. Le-te so tudi izredno dobra hrana za mikroorganizme v našem črevesju, zato te utegne všasih malo napenjati :), pri tem bi sploh izpostavil hruške…grozdje.
Res je, v saju je oromno antioksidantov (predvsem so to razni vitamini pa tudi izoflavoni….ne bom našteval). Njihova primarna funkcija v rastlinah ni še popolnoma dorečena….nekateri so celo mnenja, da so razviti zaradi samoobrambe.Prav tako so v sadju prisotni tudi minerali. Koliko jih je kje, to lahko najdeš na netu. Še nekaj…..minerali v sadju (in zelenjavi) so tešje izkoristljivi, kot tisti v mesu. Poleg tega bodi pozorna na t.i. antagonizem med raznimi minerali ter vitamini.
Na kratko pa takole…..frutarjanstvo v daljšem časovnem obdobju lahko povzroči zaprtost (no, to me ne drži za besedo…bi moral malo v knjige pogledat), 1 teden pa ni problematičen.
p.s. za slovnične napake se opravičujem
Spoštovani Matej,
se strinjam z Vami, da en teden izključno uživanja sadja ni ogrožajoče za zdravje. Res pa je, da pogostokrat ni priporočljivo, predvsem ne za odraščajočo mladino, ki še rastejo in se razvijajo. Zato imajo tudi večje potrebe po hranilih in energiji. Skrajne oblike prehranjevanja, ki izključujejo živila, ki vsebujejo pomembne in esencilane snovi, lahko vodijo do številnih deficitarnih bolezni. Dejstvo je, da človek potrebuje mešano in uravnoteženo hrano, ki vsebuje vsa potrebna hranila v optimalnih količinah in medsebojnih razmerjih.
Lep pozdrav!
Če se ne motim človeški organizem ne more proizvesti vseh amonikoslin, ki so nujno življensko potrebne za nemoteno delovanje organizma. V sadju in zelenjavi je premajhna količina teh manjkajočih aminokislin (esencialnih), kar dogoročno privede najprej do zmanjšanja mišične mase, saj se organizem zavaruje tako, da črpa te manjkajoče aminokisline iz mišičnega tkiva kar naj bi se imenovalo, če se prav spomnim (katabolno stanje ali razgradnja), čez čas pa se začnejo lahko tudi pojavljati stranski učinki, kot so šibki lasje brez leska, krhkost zob in kosti zaradi pomanjkanja mineralov, vrtoglavice itd.itd. Največkrat osebe, ki prakticirajo to vrsto hranjenja “goljufajo” s kakšnim mlekom, sirom, skuto itd., da pridobijo manjkajoče aminokisline v zadostni količini. Poudarek je na količini. Vsaka aminokislina posamezno vpliva na določene procese v organizmu in strokovnjaki vse bolj ugotavljajo kako pomembne so za človeški organizem. Ena alternativa je recimo sirotka oziroma izdelki ki jo vsebujejo, (proteinski praški raznih proizvajalcev) saj naj bi bila sirotka neverjetno bogat vir teh aminokislin.. Dolgoročno (to je moje lajično mnenje) organizem oslabi, človek se premika po planetu kot posušena vreča, ki je nezmožna koncentracije, metabolizem se drastično upočasni, koža, lasje in nohti postanejo vidno oškodovani, če se lahko tako izrazim in samo vprašanje časa je, kdaj se bodo pojavile prve resne zdravstvene težave. V našem DNK-ju je pač zapisano, da uživamo tudi beljakovine živalskega izvora..To je moje osebno mneje.
E.T. Se strinjam s tabo….glede esencianih aminokislin je otrebno pogledati tabelarične vrednosti. Poanta je v tem, da naš organizem sprejema esenc. ak. le v določenem razmerju in če ene primanjkuje se sorazmerno zmanjša tudi absorbcija drugih v smislu vlak gre tako počasi kot njegov najpočasnejši vagon. Pa še pogled na prav tako esencialne maščobne kisline. Tudi teh v telesu ne sme primanjkovati. Pri mineralih….tudi na splošno so te stvari bolje izkoristljive iz živil živalskega izvora. (mimogrede…to je tudi med). Osebno ne verjamem pa kakim bajkam o ljudeh ki pa sploh ne jedo…..
Spoštovani,
kar precej znanstvene literature navaja, da enolična prehrana, ki vodi do pomanjkanja posameznih hranil, je pogostno vzrok za nastanek različnih bolezni (predvsem kroničnih nenalezljivih).
Poseben problem predstavljajo predvsem otroci, mladostniki in mlajše ženske, ki se pripravljajo na materinstvo. Kot primere navajam raziskave, ki so pokazale, da vsebuje mleko mater, ki uživajo veganski način prehrane, znatno večje količine linolne maščobne kisline in manjše količine dokozaheksaenojskse maščobne kisline, ki je zelo pomembna za pravilen razvoj otroka. Študije dokazujejo, da razmerje med tema dvema kislinama v prehrani matere vpliva na količino dokozaheksaenojskse maščobne kisline v lipidih možganov fetusa. Raziskave so tudi pokazale, da imajo dojenčki mater vegetarijank, manjšo koncentracijo dokozaheksaenojskse maščobne kisline v plazmi fosfolipidov in v lipidih možganov. Nižje koncentracije te maščobne kisline lahko povzročijo fiziološke spremembe možganov in očesne mrežnice dojenčkov
(Viri: Sauerwald TU in sod., Pediatr Res 1997: 4183-4187; Reddy S in sod., E J Clin Nutr 1994; 48: 358-368).
Lep pozdrav!
Jaz mislim, da sadje je glavna hrana človeka na drugem mestu je zelenjava na tretjem meso in nazadnje so žita.
Edina žival, ki kuha je človek in s tem so nastale številne bolezni, kot je poapnenja žil, rakava obolenja, revmatoidni artritis… Zakaj živali nimajo zdravil, zakaj imajo ljudje vedno več zdravil in vedno več težav z zdravjem.
Zdravje je v presni hrani in ne v mrtvi prekuhani hrani.
Razumem, da so ljudje morali preživeti in da ni bilo vedno na voljo dosti sadja še posebno v mrzlih krajih in da edina rešitev za preživetje je bil lov na divjad in kasneje še mleko, oz. surovo mleko ne homogenizirano in ne sterilizirano kot danes. Ljudje marsikaj naredimo za preživetje, samo če pogledamo malo nazaj v zgodovino ko je letalo strmoglavilo v Andih, so ljudje postali kanibali, uživali so človeško meso, da so preživeli. Tako je bilo tudi včasih in so ljudje iz skrajnosti morali uživati meso. Meso brez dodatkov je brez okusa tako kot žita, pri sadju je drugače – banane ne rabiš solit, banana nam je že okusna, kakor tigru je surovo meso okusno.
Človek ni omnivor ampak frugivor.
Forum je zaprt za komentiranje.