Kako bogata je naša prehrana?
Ste tudi vi med tistimi, ki se sprašujejo, koliko vitaminov in drugih mikrohranil sploh še zaužijemo s prehrano oz. se zgrožate nad dejstvom, da je vse več sadja in zelenjave osiromašenega? Vabljeni k ogledu nove spletne strani (www.cosmoterra.com/si/), ki kratko predstavlja osnovne informacije o prehrani, hranilnih snoveh in nudi nove možnosti prehranjevanja.
Morda se nam pridužite tudi kot sodelavec?
Lep pozdrav
ekipa Promaritima
Promaritim d.o.o.
Kranjska cesta 4
4240 Radovljica
GSM: 040 480 927
Mail: promaritim@telemach.net
URL: http://www.cosmoterra.com/si/index.php
Nič več se ne sprašujem, sem že ugotovila. 🙂
Dokler sem jedla običajno hrano in jemala razne revolucionarne ‘dodatke’ vitaminov, mineralov in drugih učinkovin, sem za to zmetala veliko denarja, počutje pa ni bilo nič boljše (pri nekaterih še slabše).
Zdaj, ko ne jem več mesa, mesnih izdelkov in predelane hrane, veliko pa sadja, zelenjave in ostalega iz bio pridelave, pa ni več težav. Ne rabim nobenih dodatkov.
Hrana mora biti čimbolj sveža in čimbolj naravno pridelana (najbolje, da je iz biološke pridelave oz. reje)
Biti mora v čimbolj naravni obliki, torej neprocesirana, vsaj polovica hrane (recimo v nekem tedenskem povprečju) pa naj bi bila surova
Izbiramo pretežno avtohtono, lokalno pridelano hrano – pa ne zaradi kakšnih nacionalističnih teženj, temveč zato, ker so takšni hrani najbolj prilagojeni naši geni in tako ob taki hrani naše telo najbolje uspeva. So pa še drugi razlogi, recimo uporaba lokalne hrane varuje planet, saj ni ekološko transportirati k nam kivijev iz Nove Zelandije in radiča iz Peruja, obenem pa še spodbuja razvoj lokalnih virov in s tem našo samozadostnost ter samooskrbo pri prehrani (kar bo prišlo še kako prav, ko bo nastopilo veliko globalno pomanjkanje hrane. In nastopilo bo nedvomno, tako da lahko že v bližnji prihodnosti na tem področju pričakujemo velike poraste cen). Obstaja nekaj redkih izjem, n.pr. kokosovo maslo in mleko, avokado, sezam, alge in haloge i.pd.
Izogibamo se sladkorja, glutena, umetnih sladil, soje, koruze, škrobnatih živil (kot je krompir), rafiniranih živil, obogatenih živil, spremenjenih živil (n.pr. živil z manjšim odstotkom maščobe, posnetega mleka itd.), mesnin, prekajenih živil, živil z vsebnostjo konzervansov in konzerv (izjema so sardine in skuše v konzervi, kjer pa moramo obvezno odliti popolnoma vse olje, saj je to olje strupeno)
Prav tako se kot kuge izogibamo ekstrudiranih živil (to so hrustljavi tovarniški izdelki umetnih oblik, n.pr. razni napihnjeni žitni/koruzni krogci, “smokiji”, “krokiji”, “puffs” in podobno) ter na splošno vseh umetnih živil, še zlati takih, ki vsebujejo E-števila in druge grozote, ki jih EU dovoljuje, v ozadju pa veselo žvenketa denar
Umetna živila prepoznamo pretežno po tem, da so mrtva (toplotno obdelana, pasterizirana, homogenizirana, obsevana itd.), imajo dolg seznam sestavin (zelo jasno n.pr. takoj vemo, da korenje ali pa meso ni umeten izdelek, prav tako ne recimo voda). Poleg seznama sestavin naj nam bo vodilo tudi to, ali ta stvar obstaja v Naravi. Nikjer v Naravi recimo ne teče pasterizirano mleko, tudi posneto mleko ne … prav tako ne kava, alkohol ali razne vode z okusom. Da t.i. ‘energijskih napitkov’ ali drugih umetnih pijač (pobarvanih, gaziranih, polnih aspartama …) niti ne omenjamo.
V hrano ne sodijo nobena umetna barvila, sintetične arome in ojačevalci okusov.
Eno daleč najpomembnejših pravil, če želimo postati in ostati zdravi, je, da vnašamo v telo izključno le zdrave maščobe. Te so prav zares temelj zdravja, in to nikakor ne samo v enem samem pomenu. Maščobe ne le da predstavljajo 60 % naših možganov, skrbijo za zdravo srce, nam dajejo energijo in ohranjajo našo imunsko odpornost na visokem nivoju, kakršnega v današnjem strupenem svetu potrebujemo bolj kot kdajkoli, temveč tudi varujejo pomembne nenasičene maščobne kisline (NMK), kot so omega 3, pred oksidacijo. Več ko imamo v celičnih membranah omega 3 NMK, bolj so te membrane prepustne in elastične, to pa zagotavlja, da so celice dobro hranjene in dobijo vse potrebne snovi za vrhunsko delovanje, hkrati pa lahko sproti intenzivno izločajo toksine in odpadne snovi, ki se tvorijo med presnovo. Človek s takimi celicami ni nikoli utrujen, nima bolečin in se le počasi stara.
Zdrave maščobe so: omega 3, neoporečne nasičene maščobe in hladno stiskana olja semen in plodov (denimo, deviško hladno stisnjeno olivno olje, ki vsebuje nad 70 % enkratno nenasičenih omega 9, 16 % maščob v olivnem olju pa je nasičenih), pa tudi sezamovo, laneno, konopljino, orehovo, lešnikovo itd. Pomembno je tudi svetlinovo olje. Omega 3 moramo dodatno vnašati z ribjim ali krilovim oljem, saj jih s hrano ne dobimo več dovolj – veliko jih najdemo sicer v ribah, žal pa rib ne smemo na veliko uživati, ker so polne živega srebra; veliko omega 3 je tudi v mesu ekološke reje in ulovljeni divjadi, toda do tega mesa je težko priti in je tudi zelo drago). Zdrave nasičene maščobe so maslo, kokosovo maslo in ghee, ki ne oksidirajo, zato hrano pripravljamo samo na tem. Izjemoma lahko tudi na živalski masti (svinjska, goveja, ovčja), toda le od ekološko rejene živine oz. drobnice.
Vsa hladno stiskana olja so hladno stiskana zato, ker toplota uniči zdravilne snovi. Zato sodijo le na hladno/ohlajeno hrano, nikakor pa na njih NE KUHAMO!
Če hrane že ne morete pridelati sami, kar je res daleč najbolj zanesljivo, jo vsaj pripravite sami. Le tako boste točno poznali kakovosti in poreklo sestavin. Čim manjkrat jejte v restavracijah, če pa se temu kdaj ne morete izogniti, naročite preprosto jed, n.pr. zrezek brez omake in solato, kjer je težko dodati kaj umetnega.
Kar lahko jemo surovo (n.pr. sadje), nikoli ne kuhamo (ne delamo kompotov, prelivov iz sadja itd.) in tudi raje ne sušimo. Suho sadje vsebuje veliko sladkorja, večina koristnih snovi pa je že uničena, še zlasti če so sadje sušili pri povišanih temperaturah. Če je dodana še kemija (sulfiti), potem se pa tega sploh velja izogibati.
Hrane nikoli ne cvremo, ravno ta teden objavljena raziskava je pokazala, da pečen krompirček (pomfri) močno poveča tveganje za alzheimerjevo bolezen. Enako velja za čips in podobne izdelke. Ne nasedajte propagandi o čipsu brez maščobe itd. – še vedno je smrtonosen. In še vedno je izdelek! Hrano, katere ne moremo jesti surove, toplotno obdelamo predvsem s kratkim pečenjem ali kuhanjem (lahko tudi na pari). Tako ne nastajajo rakotvorne snovi (akrilamidi in heterociklični amini).
Priporočila, da mora biti meso dobro prepečeno, jajca pa kuhana in strogo hranjena v hladilniku, ker sicer dobiš salmonelo, so neumnost – seveda če so meso in jajca iz humane proste reje, ker so živali na prostem zraku in zdrave, ne pa polne bakterij in nenehno bolne. Lahko potrdim, da že leta vsak teden pojem ogromno jajc, to je sploh ena od najizvrstnejšh hran na planetu, ki jih nikoli ne dajem v hladilnik, vsaj tretjino teh jajc pa zaužijem surovih. Okužbe s salmonelo pa od nikoder … Sicer pa ima vsakdo, ki se prehranjuje zdravo – t.j. po zgoraj opisanih načelih – dovolj želodčne kisline, ki salmonelam po hitrem postopku zavije vrat. J Enako velja za prekuhavanje mleka in podobno. Več bakterij ko vnašamo v telo, bolje izurimo naš imunski sistem. Tako se bo znal zoperstaviti vsaki, tudi doslej neznani klici. Pri pobijanju bakterij v surovi hrani (n.pr. v tatatskem biftku, doma narejeni majonezi itd.) pa pomagajo tudi bio začimbe, ki jih je nasploh treba uporabljati v izobilju.
Poskrbimo, da poleg kuhane ali pečene hrane v istem obroku vedno zaužijemo vsaj nekaj surove hrane.
V tretjem, zadnjem delu boste odkrili tri zanimiva pravila za preverjanje ali sta neka hrana oz. živilo zdrava ali ne, in izvedeli, na katera živila se osredotočiti pri vaših kulinaričnih prizadevanjih. © Zdravje PovejNaprej
Način prehranjevanja, ki ga opisuje zazdravje, se popolnoma sklada z našo filozofijo. Smo pa mnenja, da ob vsej onesnaženosti okolja in izčrpanosti zemlje, sadje in zelenjava nista več tako bogata kot v preteklosti in se nam zdi smisleno ob raznovrstni prehrani uživati tudi prehranska dopolnila. Poleg prehrane pa je izredega pomena tudi način življenja (dovolj spanca, vode, čim manj stresa…) – vse to namreč vpliva na naše počutje.
Vsak MORA poslušati svoje telo in se opazovati. Če ti telo govori, da ti po raznih dopolnilih ni dobro ali pa ni nobenih sprememb, potem jih ne potrebuješ. Očitno jaz dovolj primernih hranil dobim že iz pravilne prehrane. Pa nisem edina. Vedno več ljudi spoznavam, ki ugotavljajo, da je telo lahko zdravo edino in samo s primerno prehrano, dodatki v hrani ali poleg hrane pa jim ne koristijo ali jim celo škodijo.
Recimo, da je v nekem plodu danes 10x manj določenega hranila kakor jih je bilo pred 100 leti. Ker nam je hrana bolj dostopna, lahko pač pojemo 10x več tega plodu ali pa (še bolje) poiščemo še kakšno drugo hrano, ki vsebuje isto učinkovino.
Forum je zaprt za komentiranje.