Nevem no…
Ne vem no, ko berem kaj se kuha v družinah, se vprašam ali smo mi malo čudni ali kaj je z nami. Kuhamo in jemo namreč čisto tako, kot so kuhale naše babice, preprosto in enostavno. Po netu pa berem o nekih prelivih po solatah, omakah, za katere še slišala nisem, nemogoče kombinacije za naše pojme. Največji štos pa je v tem, da se mi zdi, da jaz takih jedi niti poskusila ne bi, ker pač nisem navajena. Kaj vi mislite?
Veš, saj jaz sem tudi za staro šolo. Ampak apriori pa nisem proti novotarijam. Kar povleče, se proba in če nam je v redu, gremo dalje, če pa ne, pa vsaj vemo zakaj ne.Ne rečem pa nikoli ne bom poskusila, sem pač tak človek, pa četudi vidim prvič.Prelivi po solatah eni so, drugi ne, ne vem pa kakšnim omakcam se čudiš? Kaj si imela v mislih? Pa saj mora človek mal eksperimentirat,ne moreš kar naprej eno in isto.Čeprav bi jaz za tenstan krompir s čebulo, govedino pa kakšno omakco recimo kolerabično mal zraven, pa veliko skledo solate – repincel in radič,velik česna – skor podpisala.
Najbolj mi padejo v oči take jedi, kjer so dodane razne smetanove, sladko kisle, sojine omake, pa razne fante in ne vem kaj še vse. Pri nas se vse praži ali duši na čebulni podlagi s svežimi začimbami, jed pa zgostimo z moko. Da ne omenjam česna, ki je skoraj prisoten v vsaki jedi.
Kaj se pa tiče babičinih receptov, pa predvsem mislim na kuhanje brez dodatkov kot naprimer: marmelada brez želina itd.
Je pa pri nas tedensko na jedilniku npr.: fižolova juha, zelje pozimi kislo, v letnem času pa svežo dinstano ali v solati, ajdova kaša, ajdovi žganci, leča, krompirjev zos, šmoren in še in še…
a potem tudi nikdar ne greste v kakšno tujo restavracijo?
Mehiško, kitajsko …?
no … mi kuhamo zelo preprosto in enostavno, pa je pri nas na mizi vseeno velikokrat italjanska,mehiška hrana … pa solate vseh možnih kombinacij, vrst in oblik … ki jih ima tudi naša babica ful rada 🙂
recimo naše babice so zelenjavo prekuhale in pokuhale da na koncu nisi vedel kaj ješ … mi pa imamo radi le na rahlo, na sopari, da ima zelenjava še vso svojo obliko in okus 🙂
Tudi kuhanje gre v korak s časom.
Svinjska mast in preveč kuhana zelenjava, to je tudi dediščina naših babic. Moja babica je v pire krompir za 4 osebe vmešala skoraj četrt kile putra. Sicer je bil res nebeški, ampak mi niti na misel ne pride, da bi sam tako kuhala.
Meni osebno je čebula in česen v vsako jed totalno mimo. Ker s tem krasno ubiješ okus ostalih sestavin in dosežeš to, da ima vse bolj ali manj enak okus.
Marmelada brez želina, super. Amapk to pomeni, da se je kuhala vsaj dve uri. No, jaz jo delam z želinom (izberem pa naravnega) in je gotova v 5 minutah.
Mene vaš jedilnik ne prepriča. Pa imam vse te jedi sicer čisto rada, ampak ne vsak dan.
Eksotično kuhinjo prepustim strokovnjakom.
Jaz kuham tisto, kar me je naučila moja mama, ki je bila še kuharica stare šole.
In tisto, kar skuham, pojedo do zadnjega s slastjo! pravijo, da je dobro.
Omake gostim samo s čebulo, redkokdaj z moko. Za “požlahtnitev” okusa omak in juh uporabim kislo smetano ali včasih kar jogurt.
Česna na solati ne maram, ga pa rada uporabljam pri kuhi.
Kuhamo pa:
juhe vseh vrst, makaronflajš, rižote, krompir, vaseršpacelne, svaljke, golaže, zelenjavne omake, mesne omake, palačinke, rižev narastek, cmoke, štruklje ….
Tudi kuhanje gre z modo in s casom…
Nekatere stvari skuham tako kot me jih je naucila mama, teta… rada pa eksperimentiram… poberem ideje iz novih receptov in kuharskih oddaj… ker bi bil drugace dooolgcas…
Pa:stara mama je vse delala na masti… pa seveda vse na preprazeni cebuli.. in zabeli z moko… Tega v najini kuhinji seveda ni vec…
Mene bolj moti, da sedaj tudi sestavine za nove jedi uvazamo iz oddaljenih krajev…Nic kaj okolju prijazno… Pozabljamo pa na stvari, ki rastejo okoli nas… repa, kasa, fizol, koleraba, zelje… itd.
Na potepanjih z veseljem poskusim njihove domace jedi..
Pri nas se kuha tako stare domače jedi (matevž, zelje, repa, žganci, kaše, šmoren, segedin, golaži, enolončnice, štruklji,…) kot tudi “novodobne” kitajsak kuhinja, mehiška, italjanska.
Veliko eksperimentiramo in poskušamo. Čebula, česen, sveža zelešča se veliko uporavljajo, vendar ne vsepovsod. Npr. v smetanove jedi, sirove in podobne, česen in čebula za naš okus ne pašeta. Tudi pri ribah je česen zelo redek dodatek.
Pripravljano raznorazno testo – vlečeno, listnato, kvašeno, masleno, paljeno, krhko – v sladke, slane, zelenjaven, mesne, sadne namene.
Pri solatah pa imamo največ idej. Je pa solata pri nas vsak dan na jedilniku, če je za kosilo matevž in zelje, je za večerjo sigurno solata in nekaj zraven.
Je pa res, da ne uporabljamo masti in nasplošno smo pri maščobah pazljivi.
Je le hrana tako osiromašena, da je treba jesti zdravo.
Kaj pa je to vaseršpacelni?
Ja masti tudi jaz ne uporabljam, pa tudi pri olju šparam, brez čebule in česna pa res ne znam kuhati.Je pa zanimivo prebirat kako kuhamo in ravno ta različnost nas pravzaprav dela edinstvene. Živimo in kuhamo pa seveda po vzorcu, ki smo ga dobili v svoji primarni družini, z rahlimi odstopanji seveda.
oprosti, ampak zgoščevanje omak z moko je total nezdravo in nasploh kuhinja naših babic težka za v želodec..jst ne morem in ne morem z veseljem spraviti po grlu, kar skuha tašča…še v življenju ni slišala za polnozrnate zadeve ali olivno olje..vse dela iz bele moke, cukra, jajc..skratka total nezdravo!!
ne bo prenesla jesti cel lajf eno in isto, kriza. ze dvakrat mi je dovolj. vedno kaj novega ustvarjam in si izmisilim, preizkusam okus ein vedno mi rata, nic ne vrzem proc. ce bi jedla vsak dan predvidljivo, ze znen okus toliko let, v hrani ne bi sploh uzivala, ampak bi jo imela za njuno zadevo dneva.
odvisno, koliko gurman je kdo, ja sem fullll. in obozujem ustvarjat…sladice s’ploh! zdaj sploh niti jajc in cukra in mascobne dajem tolk, kot so babice pravile, zelo manj ali nic in je bozansko, lahko, in polno okusa….meni vsi teji nasteti dodatki prvoten okus neke stvari, sadja, pudinga, bal bal, dsamo ubijejo.
srecno
Forum je zaprt za komentiranje.