Glede kuhanja…
Kuhati je pravi užitek. Nadeneš si beli predpasnik, pripraviš sestavine
potrebne za določeno jed,na štedilniku naravnaš ne prevročo temperaturo
in se začne. Vsekakor se med kuhanjem ne oddaljuješ od štedilnika. Zato se ti zažgejo in prismodijo jedi, ker ne paziš na kuharijo temveč verjetno
“laufaš” okrog.
Začimbe uporabljamo preudarno, dokler ne dobimo “grif” koliko katere,
začnemo začinjati po malem, jed poskušamo in ko je dovolj prenehamo.
Zame najboljša kuharska knjiga je Iva Ivačiča, žal že pokojnega.
Samo eno vprašanje imam spoštovani forumovci in še oklevam ali sploh “paše” na ta forum. Pa vseeno.
Prejšnji teden smo odšli na morje; hči, ki je pa ostala doma, je pa po pomoti pustila odprto vrato pri zamrzovalni omari (najverjetneje je bil v napoto kašen paketič in se vrata niso zaprla). Ko sem rabila nekaj iz te omare sem videla da se je nabralo polno ledu in na oko se vidi, da je bilo meso odtajano. Kako odtajano pa ne vem. Kaj naj napravim z mesom oz. sedaj ko je zmrznilo nazaj me zanima ali naj ga pomečem stran ali ga lahko uporabim. Kaj bi napravili vi?
Hvala za mnenja in LP
Ko že nekaj znaš si pač lahko pameten, meni so v začetku zelo pomagale kuharske knjige, pozneje pa malo po svoje, poskusi s kuharicami s. Vendeline in Nikoline, tukaj pa tudi najdeš dosti že preizkušenih receptov, sicer pa ne izgubi volje in še poskušaj, mislim da se na začetku vsakemu kaj ponesreči…
Glede mesa, ki je bili odtajano in spet zamrznjeno jaz raje ne bi eksperimentirala, bolje reskirat nekaj evrov kot pa zdravje…
Jozle,
tvoj opis kukarskih neuspehov je posledica tega, da pri kuhanju nisi “dovolj” pri stvari. Če se spraviš kuhati in če nimaš posebnih izkušenj, potem se moraš bolj posvetiti kuharskim opravilom: ves čas biti zraven štedilnika, kuhati pri pravi temperaturi, po potrebi mešati, po začetnem soljenju in sladkanju jed poskusiti …
Marsikaj od napisanega enostavno ne moreš vedeti kar tako samo od sebe. Eni imajo več talenta ali bolje napisano več sreče, da že v prvo zadenejo, drugi pa smo se naučili od drugih, kaj prebrali v razni literaturi in postopoma prehajali k zahtevnejšim postopkom.
Res pa je, da v mnogih receptih so opisi priprave za kar izkušene kuharice ali kuharje. Tudi v knjigah – kuharicah s. Vendeline in Nikoline so pogosto pomanjkljivi podatki za popolnega začetnika. Npr. ni podatka na kakšni temperaturi se nehaj kuha in le posledica izkušenj je, na koliko je vključena grelna površina, če želimo, da se jed počasi kuha.
Potrpežljivost in izkušnje so veliko vredne …
Priporočam ti, da vsako sredo na radiu Ognjišče prisluhneš sestri Nikolini. Vsak recept oz. jed, ki jo pripravlja sproti pokomentira in se tudi tako učiš kuhati. Sicer ti pa priporočam njene ali sestre Vendeline kuharske knjige, ki so prirejene za naše navade. LP
Če sprašuješ po knjigah, je meni najljubše vse od s. Vendeline. Založba Vale NovaK je izdala kar nekaj njenih knjig. Za začetnika (pa ne samo zanj!) pa je meni najboljša z naslovom: Zmeraj Vendelina. Notri so preproste jedi za naše razmere, vse lepo razloženo. Hči, ki je prešla v lastno gospodinjstvo je notri našla osnove, izkušen kuhar pa notri najde vse polno zanimivega.S. Nikolina nadaljuje dediščino kuhanja s. Vendeline, tudi njene knjige so dobre.
Forum je zaprt za komentiranje.