prehrana in viroze
Zadnje čase so našo hišo pa tudi pisarno napadle takšne in drugačne viroze. Kaj ponuditi za jesti človeku,ki ima vročino, ga boli glava in vso ostalo telo, kašlaja in seveda skozi otožno tožuje (ja uganili ste, to je moj mož). Čeprav mu nič ne diši, bi mu rada ponudila kaj, saj mislim, da bi tako okreval veliko hitreje…
Hvala za modre nasvete!
Jaz pa nekako verjamem tistemu, da bolan organizem potrebuje vso moč za borbo z virozo in da prebava samo otežuje to delo. Tako da ni rečeno, da bi zaradi tega prej okreval. Naravni odziv bolnega organizma je, da zavrača hrano. Ko bo najhujše mimo, bo že sam povedal…
Potem pa, saj veš, lahka, zdrava hrana… Saj vsi vemo, kaj je zdrava hrana, a sladko in mastno je toliko bolj vabljivo…
Če bi to tako trdno vedela pred leti, ne bi bolnih otrok silila s hrano. A odrasli smo pač v prepričanju, da hrana obvezno in edino krepi. Danes vem, da temu vedno in v vseh situacijah ni tako.
Seveda pa se odloči vsak sam zase.
LP Mimi
Najpomembnejše- veliko tekočine. Lipov ali bezgov čaj z medom in limono. In malo lahke hrane zraven. Paše kakšna domača juhica, kompoti, puding…jaz bolnikom ponavadi izpolnjujem želje, če jih imajo. Silim jih pa ne.
Čaj skuham, naredim in shranim v termovki, pa si bolnik sam naliva ves čas toplo pijačo.
Miranda
Čer!
Zdaj domnevam ste že iz najhujšega, iz izkušenj vem, saj sem na isti dan trpela iste težave. Bila sem lačna kot volk, jedla pa ne bi nič. TAko sem samo pila ampak mi je tudi večni čaj začel presedati in mi obložil požiralnik z enim neznosnim okusom.
Juhica? To vedno. Prazna, brez nič. Celo eno bogokletno Quick Soup sem si naredila, ker goveja še ni bila skuhana.
Dan kasneje sem lahko žulila samo kruh, na tanko tanko tanko namazan z margarino. Ko je mož jedel sir, sem ga poskusila košček (obožujem sir v vseh oblikah in okusih, edino kvargla se še nisem lotila) a mi je bilo od njega skoraj slabo. In pojedla sem košček enega, ki je moj najljubši – Maasdamer. Nikakor nisem mogla odpraviti okusa po ‘bljak’ iz žrela, nazadnje sem pojedla en Softi bombon, ki me je toliko zasičil s sladkorjem, da nisem imela več zoprnega okusa v ustih.
Torej – nič. Čisto nič mi ni bilo dobro. Ne lahki jogurt, ne skuta, ne meso, ne zelenjava….En trenutek sem si zaželela hrano za dojenčke: pire krompir, tekočo špinačko in sesekljan zrezek. Za prvo dvoje smo se uspeli zdilat. Ostala sem brez sesekljanega zrezka :))) ampak je bilo dovolj, da sem začela spet jesti.
Šele danes pa ima hrana res pravi okus sama po sebi.
Želim hitro okrevanje!!!
Forum je zaprt za komentiranje.