Med
Premalo ljudi ve, da je velika razlika med cenenim uvoženim medom in kvalitetnim domačim medom, ki ga naberejo naše čebele v pašnih okoliših, kjer so še strnjeni gozdovi in negnojeni travniki in pašniki. Veliki grosisti z medom največkrat mešajo več vrst medov. Prevladuje seveda cenen med, ki ga čebele naberejo na območjih s kmetijskimi monokulturami. Tak med je homogeniziran, podrta je njegova naravna struktura, velikokrat je tudi pregret, da ostane v tekočem stanju. Med, ki ga segrevamo nad 40 stopinj C, namreč nikoli ne kristalizira. Pri tem pa izgubi večino pomembnejših zdravilnih snovi, ki jih vsebuje v naravnem stanju. Priporočam vam, da ne kupujete medu v velikih trgovskih centrih, kjer je njegova kvaliteta zelo vprašljiva. Poiščite najbližjega čebelarja, ali čebelarja, ki vam je drugače dostopen, pozanimajte se o njegovem čebelarstvu in kupite domač slovenski med. Tudi če plačate nekaj 100 tolarjev več kot v velikih trgovskih centrih, naj vam ne bo žal. Med je živilo, ki lahko pomembno prispeva k našemu zdravju. Izkoristite ta dar narave in spoznajte tudi druge čebelje pridelke.
Lp
Medex se vsaj deloma trudi, da prodaja pristen slovenski med. Žal ima glede odkupa medu skoraj popolen monopol na slovenskem trgu in to izkorišča z nizkimi odkupnimi cenami.
Priznam da njihovega gozdnega medu nisem še poizkusil, imam pač srečo, da sam pridelam različne sortne medove. Letos tudi odlično mešanico hoje, javorja in deloma kostanja.
Je pa gozdni med eden bolj kvalitetnih medov, ki jih lahko ponudi naše okolje. Več o medovih in drugih čebeljih pridelkih si lahko preberete tudi na portalu Slovenski Čebelarji: http://new.slovenski-cebelarji.com ali pa na moji spletni strani: http://bajc.apidar.si.
Lp
Tudi jaz sem vesela, da je kdo načel temo o medu.
Ne upam si trditi, da sem strokovnjak iz tega področja, vem pa ravno toliko, da je preveč…
Milo vas prosim, če želite dobro sebi in svojim družinskim članom, nikar ne kupujte Šparovega, Olimpovega (= Tuševega) in še ne vem čigavega medu. Vprašljivo poreklo, vprašljiva sestava…
O Medeksu je pa tudi vse sorte slišati, ne le to, da ima monopol in diktira odkupne cene v Sloveniji.
Baje kupuje tudi izven naših meja, po še niiiižjih cenah , pomeša z našim in prodaja kot slovensko…
Mislim, da pojemo tako malo medu, da si tistih nekaj kozarcev letno brez pomislekov lahko privoščimo kvalitetno. S tem ne mislim, da mora biti med sortni, lahko je mešani cvetlični ali gozdni, le da upravičeno nosu ime »med«!
Pa še nekaj. Upam, da veste, da kakovosten akacijev med ne kristalizira, prav tako kostanjev in smrekov. Nasprotno velja npr. za cvetlični med. Skratka tista fraza »če je med kvaliteten mora kristalizirat« ni čisto res.
Zaradi nas bi slovenski čebelarji propadli, ker pojemo malo medu na leto. Mogoče en ali dva kozarca. Ga pa res ne kupimo v tušu ali šparu, ampak nas založi nona z domačim medom. Kar pa kupujemo medenega (in kar pohvalim vsakomur) je Apisirup iz Medexa. Odkar mali vzame zjutraj eno žličko, smo skoraj brez bolezni oz. prehladov.
Lp, Ela S
No, da ne bo pomote, v mojih očeh je zlata vredno, če vas lahko oskrbuje kak lokalni čebelar, sorodnik… ki mu zaupate (namreč, tudi med čebelarji se najdejo pametnjakoviči, ki za zdravljenje čebel uporabljajo vse mogoče, kar niti približno se sodi v čebeljnak, ampak ustimo to)
Če že kupite, pa kupite slovensko, po možnosti s posebno etiketo čez pokrovček, ki potrjuje, da med dosega neko določeno kakovost.
Jaz med kupujem le od prijatelja, za katerega sem res prepričana, da čebel ne hrani s sladkorjem, kar je pogost pojav pri čebelarjih.
Ker smo imeli v družini čebelarja, sem zelo občutljiva na kvaliteto medu. V pretklosti (ko sem med kupovala še na tržnici), se mi je velikokrat zgodilo, da med npr. sploh ni kristaliziral, čeprav sem ga dala v hladilnik (ker sem želela preveriti, ali je bil pregret), velikokrat je bil med kot žele, sicer ne tekoč, ampak se je že oddaleč videlo, da je “umeten”.
Jaz pojem max. 2 l medu na leto, zato mi ni težko plačati tudi 2000 sit, če le vem, da gre za pristen med. Na žalost pa tudi visoka cena ni zagotovilo, da je med OK.
Meni najljubši medovi so akacija in kostanj.
p.s. res super tema, ni pa mi všeč prikrito oglaševanje
Draga Nina, pra to sem hotela povedati, da čista akacija ne in ne sme kristalizirat!!! Če je mešana s cvetličnim medom pa že možno. Trik je sladkorna sestava in najbrž še kaj, česar jaz ne vem.
Tudi pravi kostanjev med praviloma ne kristalizira.
Skratka, neumnost je pričakovati, da se akacija, kostanj in smreka strdi, Če imate radi kristaliziran med kupite cvetličnega, lipovega, gozdnega…
Pa niso največji problem tisti čebelarji, ki krmijo s sladkorjem. Kriza so “zdravila” proti varoi.
Skoraj vse sorte medu s časom kristalizirajo. Z izjavo, da pravi akacijev, kostanjev in smrekov med sploh ne smejo kristalizirati se nebi strinjal. Čisti akacijevec res da zato potrebuje več let, ampak kostanj in smreka pa kristalizirata pri T skladiščenja od 16 do 18 stopinj, ki je predvidena za med, že po kakem letu.
Kristalizacija v osnovi ni nič slabega. To je naraven pojav, ki se v medu zgodi slej ali prej. V osnovi je za kristalizacijo zelo pomembno razmerje med fruktozo in glukozo. To razmerje pa je odvisno od virov nektarja oz. mane, se pravi od sorte medu. Razmerje za akacijo je nekje 1:1,5 – tak med ostane tekoč zelo dolgo časa.
Medove, ki hitro kristalizirajo je bolje porabiti v kristaliziranem, torej trdem stanju, saj jim večkratno pregrevanje zelo škodi.
Kar se tiče hranjenja s sladkorjem, je to neizbežno, napačno pa je, če se hrani čebele s sladkorjem v času paše. Na ta način sladkor čebele seveda pomešajo med naraven vir in tako lahko dobite tisti nekvaliteten med.
Za prezimovanje čebel in zimsko zalogo pa je sladkor praktično pri vseh načinih čebelarjenja nujen. Le z dovolj zaloge lahko čebelje družine potem, ko jim odvzamemo med preživijo zimo. Dejstvo je tudi, da je čisti sladkor veliko primernejši za prezimovanje čebel kot pa naprimer medovi maninega izvora kot sta hojev in smrekov med. Ti dve sorti močno obremenita čebelja prebavila in lahko se zgodi, da nam družine preko zime odmrejo.
Kar se tiče zatiranja varoje, je stanje dejansko neurejeno. Dejstvo pa je, da čebelarji dobro vedo kdaj in kako kako sredstvo uporabiti, da ta ne škodijo kvaliteti medu. Zatiranja se vedno opravljajo izven pašne sezone, ko je med iztočen.
Lep pozdrav
Ko smo že pri tej temi, bi še nekaj vprašala. V čem je fora satovja v medu? Mislim tiste variante, ko je satovje v kozarcu in ga ješ skupaj z medom. Ali so to reklamne poteze ali je res tako zdravilno?
Pa še nekaj. Sem slišala za mešanico matičnega mlečka, medu,???,???, pri odpravljanju črevesnih težav in zaprtja. Ali kdo ve, kakšna je ta mešanica?
Lp; Ela S
Satovje v medu je kot ste ugotovila bolj kot ne promocijsko oz. kot posebnost. Zdravilnost medu se s tem nič ne poveča. Bolj praktičen izdelek je po mojem med v satju. Seveda mora biti tako satje deviško, se pravi sveže zgrajeno in nikoli zaleženo. Tak med se uživa podobno kot smo včasih počeli kot otroci, ob točenju medu smo žvečili voščene pokrovce, ki se odstranijo iz satov, da se lahko med iztoči. Ti pokrovci so bili preliti z medom in ko je sladkobe zmanjkalo smo vosek pač izpljunili. Dejal bi, da je bila to nekakšna naravna žvečilna.
Obstajajo različne mešanice čebeljih pridelkov. Za najboljšo velja kar mešanica medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka. Vsekakor imajo te mešanice pozitivne učinke na številne bolezni in težave, ki pestijo človeka. Razmerja v teh mešanicah so seveda različna, je pa težko govoriti o zdravilnosti, ker čebelji pridelki žal še vedno nekako spadajo pod alternativno medicino, kljub številnim pozitivnim znanstvenim raziskavam.
Lp
Mešanica medu in matičnega mlečka je eden od najboljših dodatkov k prehrani. Kot ste omenili, zelo pomaga pri hitrejši ozdravitvi vseh prebavnih motenj. Sam produkt pa ni registriran kot zdravilo, za to so potrebna drugačna dokazila.
Matični mleček (ali kraljevi gel, kot ga še imenujejo) je eden od najmočnejših antibiotikov in regeneraturjev v naravi. Ima pa dve slabe last:
1.) zelo malo ga je v panju (vprimerjavi z medom)
2.) polna bioaktivnost mu drastično opada po 48. urah po izlitju iz panja – encimi se potopijo v vodi ki je sestavni del matičnega mlečka (tudi če se ohranja v hladilniku).
Zato je najboljši učinek ima neposredno po izlitju ali v liofilizirani obliki (v Sloveniji nihče ne liofilizira MM).
Izvor sivkinega medu je seveda Dalmacija in otoki, kjer ta rastlina v izobilju uspeva.
Anita je verjetno imela v mislih cvetni prah, ki je še eden izmed osnovnih čebeljih pridelkov in bogat vir beljakovin in drugih snovi tako za čebele, kot za ljudi.
Forum je zaprt za komentiranje.