vok – prva uporaba
Lep pozdrav!
Ja, moraš v njem najprej zavreti maščobo, ki jo zliješ stran. No, najprej ga pomiješ z vročo vodo in MEHKO krpo, nikoli ga prati z žičnato gobico!!!! Potem ga osušiš, segreješ in vliješ malo maščobe, ki jo razmažeš po celem voku – potem maščobo zliješ stran in lahko začneš kuhat.
Pa veliko užitka! 🙂
Po mojem ta maščoba prodre v tiste mikroskopsko majhne pore v materialu in ga nekako “impregnira”, da ne rjavi preveč. Mislim, da je litoželezen vok malo bolj porozen, tisti iz tolčenega železa pa manj (in morda tudi lažji). Vsekakor pa je menda najbolj zdrav in uporaben prav železni (morda litoželezni še bolj).
Najboljše za pripravo jedi v voku naj bi bilo menda sezamovo olje, ampak mirne duše lahko uporabiš dobro, čisto sončnično olje, ki je v kuhi univerzalno in povsem nevtralnega okusa.
Fino je, ker lahko v voku čaraš po mili volji in uporabiš vse, kar ti pride pod roke. No, seveda, malo kuharskega občutka moraš le imeti. In na koncu koncev, karkoli in kakorkoli že nastane, lahko zelo suvereno proglasiš za tipično jed iz tega ali onega področja tistega ogromnega Daljnjega Vzhoda in imaš mir (oziroma izgovor). Dober tek!
Forum je zaprt za komentiranje.