Moji prvi štruklji
Pa sem se opugumila in jih naredila. Doslej jih je vedno delala tašča, polprofesionalno, tako da je bilo težko v glavi razbiti primat :-)) Zaradi tega sem doslej vedno videla samo kuhane oz. prej zamrznjene štruklje, s katerimi nas je radodarno zalagala, nikoli sveže surove, tako imam nekaj dvomov.
No, moji štruklji iz domačega vlečenega testa so bili neznansko mehki, kar nisem vedela, kako naj to prelagam. Ali je to vedno tako mehko?
Testo sem razvlekla čez celo mizo. Za zavitek s skuto nadevam samo prvo tretjino testa, ostalo pokapam z maslom. Za štruklje sem enakomerno nakapala srednje gosto skutno maso po vsej mizi. Je to prav? 3/4 kg skute, 3 dl kisle smetane, 3 jajca (rumenjak, sneg) na 40 dag moke v testu? Ko sem zvila, je nastala dolga tanka kača. Kar nisem vedela, kako naprej. Po taščino sem jo s krožnikom razrezala na porcijske štruklje, vsakega posebej tako-nekako-spacano preložila na manjši prtiček, potresen z drobtinicami, zavila in zavezala. Nekaj sem jih preložila na prozorno folijo, malo namazano z oljem in zamrznila (tako menda delajo na tečaju pri Goljatu).
Rezultat? Kar v redu štruklji, kuhani so celo stali skupaj :-)) Le malo premalo so bili slani. Testo sem normalno solila, skute nič – glede na to, da ostali člani družini štruklje sladkajo. Mogoče bi jo vseeno morala malo soliti? Testo se je kar nakuhalo, razvlečeno na mizi je bilo zelo tanko, v štrukljih se je kar videla milimetrska spirala, ni bilo ravno trdo, vendar prav mehko tudi ne. Pri Jožovcu sem enkrat jedla izredno mehke štruklje, ki so se dobesedno topili v ustih. Kot bi bili brez testa. V čem je finta?
In še moje vprašanje. Kako drugi delate štruklje, mislim tehnika? Kako veliko razvlečete testo? Brala sem, da nekateri daste kuhat cel štrukelj v prtič, verjetno se potem kuha dalj (svoje sem kuhala 25 minut).
Hvala in lep pozdrav, Mimi
Nisi napisala kako si delala testo, ko pišeš o ne prav mehkem testu. Sama sem pripravila vlečeno testo pred pol ure, sicer za pitulice, se pa standardno držim recepta… 30 dag moke, 3 žlice olja, žlička soli in 1,5 olja.
Jaz štruklje kuham v enem kosu in se ravno tako kuhajo pol ure, saj so debeli enako, kot bi jih razrezala, le malo daljša “kača” je potem to 🙂
V skuto dam vedno ščepec soli, tudi, če jemo sladke.
Vaja dela mojstra, naslednjič bodo zagotovo še boljši 😉
Vladka
Hvala. Še za testo je bil post že predolg :-)))
Začela sem s 40 dag moke, po 1 žlico olja in kisa, sol, 1 jajce in 2,5 dl vode (tako delam za zavitek, samo brez jajca). Pride fino mehko testo, tokrat je bilo veliko premehko, mogoče zaradi jajca ali preveč vode. Morala sem sproti dodajati moko, da sem sploh dobila kepo, ki sem jo lahko gnetla. Dodala sem kar nekaj moke, vendar je bilo na koncu testo še vedno mehko.
Vladka, kako veliko razvlečeš? Verjetno ne čez celo jedilno mizo. Približno kako dolg je tvoj štrukelj, da ga zaviješ v eno krpo? Velikost kuhinjskega servieta? Verjetno potem upogneš, zaviješ za v lonec? In je dovolj za kosilo za vse?
Ja, kuhanje na pari je v redu. Žal imam samo vložek, ki ga postaviš v navadno kozico, gor gresta dva štruklja. Če bi hotela za vse, bi morala imeti pravo veliko posodo. Ups, ali pa kupiti še en vložek, saj ni drag…
LP Mimi
Hej!
Imam podolgovato posodo prav za struklje in ko kuham v njej, mi cel stoji – malo zaokrozen. Dovolj velik za 5 ljudi.
Zavijem v kuhinjsko krpo, ob strani ostane toliko, da lahko stisnem in zavezem z rafijo, ki narahlo objema cel strukelj.
Mogoce ti bo moj post ursi na Svedsko kaj pomagal.
Za kuhane struklje pustim za spoznanje debelejse kot za pecene.
Lep pozdrav
Mimi, najprej, kot je napisala Silva, testo pripravim s pomočjo multipraktika… res je gotovo v minuti.
Ne, kuhinjska krpa ni dovolj velika za cel štrukelj, zato sem nekaj časa uporabljala tetra plenico, zdaj imam en tak malo večji prtiček, če pa bi imela kakšno staro rjuho, bi razrezala tisto… V lonec, največji kar jih imam, gre lepo naokrog… štrukelj je zvit, ja. In toliko testa in nadevano s 0,5 kg skute je dovolj za vse nas, ker otroci ravno niso najbolj pridni jedci… recimo za 4 osebe.
Kako na veliko razvlečem… tako, da skozi testo vidi vzorec krpe (tako piše v kuharskih knjigah 🙂 … ne, čez celo jedilno mizo prav gotovo ne, ker imam malo preveliko 😉 Delam na pultu in recimo, da razvlečem na velikost cca. 65 cm krat 70-75 cm.
Današnje pitulice so bile spet prave… za naše male jedce, saj so se v domovini spakovali nad tistimi s pravo kislo skuto 😉
Pozdravček!
Vladka
Hvala obema.
Mogoče pa res kompliciram s testom. Sprva sem se bala, da se ne bo lepo razvleklo (in res se ni), sedaj sem se verjetno navadila in si sploh ne morem misliti, da vlečenega testa ne bi pošteno gnetla. Nekateri ga menda tudi mečejo ob pult. Ali resno mislite, da vlečeno testo pustite v multipraktiku toliko, da se moka in voda povežeta plus kakšno minuto in da je to to?
Prijateljica večkrat ponavlja svojo zgodbo, namreč da je vlečeno testo uporno delala čisto enako kot mama, po telefonu sta uskladili vse do zadnjega prahca moke, vendar mama je imela zavitek čez celo mizo, prijateljici se je trgalo za umret. Pa ji je mama enkrat prišla demonstirat. Takrat je začudeno gledala, kaj mama dela s testom še po tistem, ko sta se moka in voda povezali, ona je namreč takrat nehala, pokrila s prtičem in je bilo.
Tudi tukaj na forumu je bilo večkrat poudarjeno, da je vlečeno testo potrebno krepko gnesti, da se v moki (ali iz moke) ustvari lepek, zaradi katerega se potem lepo vleče. To sem povzela, tako testo naredim v multipraktiku, potem pa ga še gnetem. Preveč?
LP Mimi
Še enkrat sem pregledala, Vladka je napisala svojo mero v centimetrih, tako da si (končno) nekaj predstavljam.
Babi, lahko prosim še tebe, kako velik je približno tvoj zvit štrukelj za 5 oseb? Približno… 50 cm, kolikor bi šlo na serviet, če se še zavije ob straneh?
In koliko je surov debel? 10 cm v premeru je verjetno preveč.
Joj, sem sitna, ampak jaz potrebujem številke, da si v glavi lahko izoblikujem sliko :-))
Še enkrat hvala in pozdravček, Mimi
Hej, Mimi!
Za naju dva delam iz 25 do 30 dag moke – seveda ne pojeva vsega. Vedno
razdelim na dva hlebcka, ki ju se malo potolcem in oblikujem v kroglo.
Ko to razvlecem, je prav gotovo 50cm dolgo. Sicer meni uspe narediti vedno bolj okroglo:), ko raztegujem na dlaneh. V zacetku sem najraje vlekla na okrogli manjsi balkonski mizi; je slo krasno, se cez rob je gledalo. Ampak potem sem morala rezati, da sem dobila pravokotnik:))) Vidis, vsaka ima svoje tezave. Se nisem prevec sekirala, ker sem odrezek spet spravila v kuglo in v zamrzovalnik za drugic.
10 cm debel pa res ni, ker delam vedno dva hlebcka iz tiste kolicine moke. Nekuhan bi bil kaksnih 6 cm premera, kuhan pa se naraste. Ko zavijem s skuto, ga nekoliko od obeh koncev stiskam proti sredini, da nastane malce
gub, ne cisto gladek – meni je to vsec, tudi lepse narasca. Orehov pa naraste manj.
Imam kar precej velike kuhinjske krpe, take stare, samo za struklje. Zavijam po daljsi stranici krpe in na konceh ne zaviham, samo stisnem in zavezem, kot kak velik bonbon.
Si predstavljas?
Testo ne sme biti pretrdo. Ko vtisnes prst, je tak prijeten obcutek voljnosti in elasticnosti.
Da, obdelujem ga pa vedno, cetudi ga dam v multipraktik. Res je, lepek mora nastati.
Glede tega, da je bil tvoj premehak, je mogoce kriva moka. To ni najmanj pomembno. Zato ni predpisana tocna kolicina mlacne vode, pac po potrebi.
Za kuhane, se mi zdijo tri zlice olja prevec. Za 40 dag bi dala kvecjemu 1 in pol, raje 1. Jaz za 30 dam samo eno zlico.
Nikoli ne kupim namenske moke za vleceno testo, najraje imam neko mariborsko- univerzalno, ki ima narisan mislim, mlin. Nimam vrecke, ker moko prelozim.
Si kuhala v slanem kropu? Skuto tudi za potresene s sladkorjem nekoliko solim.
Mimi, bos videla, da bos kmalu postala mojster.
Ko sem jaz prvic delala, sem se posteno potila od strahu:)
Sicer imas tasco, ki to obvlada. Verjetno bo zelo vesela, ce bosta enkrat naredili skupaj in bos imela najboljso instruktorico v zivo:)))
Prezivela sem lep zgodnji vecer:) Rokovala sem se z nasimi najboljsimi veslaci:)))
Pozdravcek Babi
Mimi, tudi jaz sem, preden sem kupila multipraktik, testo gnetla in gnetla, metala ob mizo… zdaj ne več. V multipraktiku gnetem toliko časa, da nastane kepa, jo z rokami le še oblikujem v lepo žogo 🙂 in postavim v posodo, da mi testo stoji ponavadi kar nekaj ur. Sicer toliko čas ni nujno, mislim pa, da naj bi testo počivalo vsaj pol ure, pred “obdelavo”…. pa saj teorijo verjetno obvladaš 😉
Vladka
Najlepša hvala obema, to je to, kar sem iskala.
Ja, testo sem se kar navadila pri zavitkih.
Zmotil me je samo spomin na ene štruklje enkrat pri Joževcu, ki so bili servirani res neverjetno mehki, v ustih so se dobesedno topili, kot sploh ne bi bili iz testa. Poznam Ančkine štruklje iz Šenčurja, seveda so dobri, vendar se ne morejo primerjati s tistimi. Kuhano vlečeno testo ima čvrsto strukturo, pri Ančki, pri moji tašči in pri meri. Ne predstavljam si, v čem je trik tistih pri Joževcu. Mogoče v maslu, mogoče so testo obilno pokapljali z maslom pred skuto? Ali vi date maslo?
Predpostavljam, da tudi niso bili z dodatkom kvasa, saj potem bi bilo testo še bolj izrazito.
Nič, vse kulinarične skrivnosti pa tudi ne morejo biti razkrite, ali ne?
Še enkrat hvala in lep pozdrav, Mimi
Še ena fora je, da moraš štruklje kuhati v polovici vode, to pomeni, da je v štrukelj v loncu le do polovice prekrit z vodo in ne cel, pol ga gleda ven. Posoda naj bo pokrita, kuha pa se na majhnem ognju. Torej se pol štruklja kuha v sopari. V kuharici sestre Nikoline sem zasledila, da štrukelj zato bolj naraste, torej je mehkejši. Mogoče je to, to!
Pa še glede krpe: meni so šli štruklji nekako težko od rok zato, ker so mi šle na živce mokre krpe v katerih so se kuhali. Dejansko jih moraš dati še isti dan prat, sicer začne smrdet kot hudič. Odkar šturklje kuham v prozorni foliji (tisti za sendviče) je problem rešen. Štuklji so enako dobri kot če so kuhani v krpi, res pa jo malo bolj ohlapno ovijem.
Forum je zaprt za komentiranje.