PARADIŽNIKOVA OMAKA
Sestavine: 4 paradizniki, 1 cebula, 2 zlici olivnega olja, 1 strok cesna, sol. poper, timijan, lovor, petrsilj, 1 koscek sladkorja, 1 dl bujona (cista juha)
Cebulo sesekljajte, paradiznike potopite v vrelo vodo,da jih lahko olupite, segrejte olje.
Cebulo zarumenite na olju. Paradiznikom odstranite pecke in jih narezite na debele rezine. dodajte jih cebuli.
Dodajte cesna, zacimb, petrsilj in sladkor. Po okusu dodajte bujon. Nepokrito naj se pocasi kuha 45 minut, da bo omaka precejgosta.
Odstranite zelenjavo in disave, ki ste jih poprej zvezali v sopek.
Omako pomesajte s spageti.
Lahko jo dodamo tudi rizu, ribam, cvrtju, mrzlemu mesu, ocvrti zelenjavi, jajcem, na picoTedaj jo je treba dalj casa kuhati,po okusu dodati baziliko ali majaron,daboste prekrili dno pice.
Paradiznikova omaka se lahko hrani nekaj dni v hermeticno zaprti posodi v hladilniku. Imejte jo vedno nekaj pri roki.
Pozimi jo lahko pripravite iz zmrznjenega paradiznika ali iz konzerve.
Jaz vedno na olju malo popražim čebulo, čez dam paradižnike. Včasih jim odstranim kožo in semena, včasih pa čisto prija, ko semena še malo pokajo v ustih.
Tako pustim nekaj minut, da se malo pokuha, nato solim, popram, dodam ogromno bazilike, petršilja in česen (nekaj časa ga ne pražim več na čebuli, ampak ga kar stisnem in tako zmečkanega vmešam zraven), malo zelene in tudi čilija v prahu. Pa še žličko sladkorja in malo limoninega soka (tudi malo paradižnikove mezge lahko dodaš, ampak pri domačih paradižnikih ni potrebno, ker so že sami po sebi dovolj aromatični).
Tako pustim še nekaj časa, da se pokuha, nato pa prelijem čez testenine.
Po želji lahko na koncu dodaš še žlico kisle smetane, ni pa nujno, ker je že samo po sebi dobro.
lp
Jaz sem jo delala prejšnji teden takole:
Paradižnike sem za par minutk vrgla v krop, tako da so se potem lažje olupili. Nato sem jih prerezala na pol in zmiksala s paličnim mešalnikom v velikem loncu (prej sem še odstranila tiste zgornje trde delce in malo semen). Nato sem jih kuhala oz. prevrela kakšnih 15 minut, vmes pa sem dodala: baziliko, šetraj, origano, strt česen, oliv. olje (malo), sol, 2 vel. žlici sladkorja (da ni tako kisla omaka)… morda še kakšno začimbo, ki se je sedaj ne spomnim – po trenutnem navdihu.. :).
Omakca je res dobra, že takrat sem jo nekaj “pospravila”.. :). Ko se je ohladila sem jo vlila v vrečke za led, tako da imam sedaj vrečke v skrinji in jih po potrebi dodajam hrani oz. omakam.
Lp, Sara:)
Sem nedolgo nazaj brala v it. reviji, naj pojemo tudi semena:)))
Mene ne motijo.
Teorije o zdravem, nezdravem… so pa vsako leto za 360 stopinj obrnjene. Pred leti so celo pisali o skodljivosti paradiznika; groza!
Je pa res, da razvije paradiznik svoje zdravilne lastnosti sele pri kuhanju, prav tako korencek. Tako pise v knjigi o vitaminih.
Lp
Jaz skoraj vedno naredim polivko za špagete in jo celo leto hranim v skrinji. Paradižnike samo malo razrežem (odvsino koliko so veliki: na pol ali več) in dam kuhat. Dodam čebulo, korenček,papriko, malo melancane, zeleno in peteršilj. Vse skuhaj kuham, da se naredi (toliko, da ni odvečne vode). Potem spasiram – to mi prikrajša lupljenje. Potem pa dodam še baziliko in v skrinjo. Sol in olje dam šele pred uporabo, saj oba skrajšujeta rok hrambe v skrinji.
Hojla,
jaz vsako leto vkuham tam okoli 20 l paradžnika. Pred leti sem vse dajala v lončke od jogurta, margarine….sedaj pa že nekaj let kar v kozarce. vzamem takšne od soka ki imajo 2 dl (dobiš jih lahko v kakšnem gostinskem obratu, saj jih mečejo stran) jih operem in posušim.
paradižnik razrežem, malo posollim in pustim stati nekja ur, da izloči se voda. to vodo odlijem potem pa paradižnik prekuham, naj vre kakšnih 20 minut. potem s pasirko prepasiram, da se izločijo semena in lupine – nas kar motijo. zatem paradižnikov sok solin in sladkam po okusu. naj vleče malo na sladko. to spet zavrem in vre kakšnih 15 minut, če želim zelo gosto mezgo pa tudi dlje časa – in potem vroč paradižnik nalijem v kozarce, na vrh lahko naliješ par kapljic olja da se kvari, zaprem s pokrovčki in naložim v košaro v katero sem dala staro odejo in jih pokrijem, pustim dva dni da se ohladijo.
tako konzerviran paradižnik potem pozimi uživamo na 1001 načinov, tudi pijemo ga kot sok.
če nimaš pasirke za paradižnik pa lahko potem ko paradižnike opereš jih z multipraktikom ali paličnim mešalnikom zmiksaš naprej pa kuhaš kot sem napisala zgoraj.
pa veliko uspeha pri vlaganju.
Odkar imam dovolj prostora v petih zamrzovlnih predalih, zamrznem kot Jzst. Je ze precej shranjenega, nekaj me se caka. Delam postopoma – manjse kolicine.
Uspesno sem posusila pelate in suhih letos ne bom kupovala:) Sproti jih bom dajala v olivno olje z zacimbami.
Pa se nasvet za shranjevanja bazilike, ki sem ga prebrala v Oni ali kje drugje; sem ze naredila- zdi se mi najboljsi nacin:
V multipraktik sem dala liste bazilike, malo vode in olja. Kratko sekljala in nekak pire nalozila v rezervne posode za ledene kocke. Jemljes po potrebi.
Tudi za pesto bo prav prislo. Ne vem kolicin, ker sem kar po posluhu delala.
33. stevilka Jane ima nekaj dobrih receptov za jajcevce, paradiznik, tudi p. omaka za testenine, suseni paradiznik za prigrizke…
Slana paradiznikova torta je pa takoo vabljiva – vsaj na sliki. Po opisu sodec tudi slastna. Osnova listnato testo in potem gor nalozeno marsikaj:)
Lep pozdrav Babi
Joj, jaz sem v Provansi jedla nekaj tako dobrega…. mislim, da se je reklo paradižnikova terina.
Za boljšo predstavo je tukajle sličica. Mislim na tisto podolgovato kepico na vrhu. Vse skupaj je izgledalo takole – popečen francoski kruh s česnom spodaj, gor sta bila položena dva pečena paradižnika, potem pa čez ta terina. Zraven je bila v majhnem kozarčku omaka – segreto mleko, vanj pa zamešan parmezan, ki se je stopil. Vse to si potem prelil čez kruh in paradižnike in bilo je noro dobro.
Če ima kdo recept za to terino (ali kaj podobnega), bi bila zelo vesela, če bi ga napisal.
Stvar je bila precej gosta, zato sem mislila, da je narejena iz sušenih paradižnikov – sesekljanih….sam potem pa ne vem naprej. Najbrž sol in bazilika pa še kaj 🙂
Kresnica!
Terrina imenujejo v Italiji, na Korziki, Sardiniji nekaj, kar je na pari kuhano v glinenih posodicah. Poznam razne mesne terrine ( podobno pasteti, le bolj grobo zmlete sestavine). POnavadi tudi prodajajo v teh licnih posodicah.
Ce bi jaz caponato stlacila v posodico in pustila v hladilniku, jo tako oblikovano stresla na tvoj “sendvic” s paradiznikom, bi bilo tudi zelo okusno.
Bom poskusila od svojih Provansalcev kaj natancnejsega zvedeti, ko pridejo septembra.
Lep pozdrav
Forum je zaprt za komentiranje.