Preveč vsega?

Ker je jutro in ni dela v službi..sem odprla eno temo, ki mogoče ne paše sem ampak vseeno.no….za malo podebatirat.

Sama sem zelo rada v kuhinji, rada kuham, rada eksperimentiram, pečem…ampak, vsem tem dobrotam se najraje izogibam, ker če ne takoj narastejo kilce in to mi gre takoooo na ŽIVCE….
Ker post že neki časa prebiram, opažam, da je tle veliko pridnih kuharc in velikokrat ko preberem kaj za kosilo opažam, da jih večina je tudi predjed, glavnojed in sladico….
A se vam nič ne pozna???? Moj dragi mi vedno reče naredi kaj na eazy, da ne zraste pančon ( beri trebuh) in pol je vedno viška hrane..najemo se že z malo meska in zelenjave….

Pa vi?

Mi malo kombiniramo, da meso jemo bolj samo z zelenjavo (ne krompir), pa tako, da čez teden bolj vege, tudi kakšno sladico ali sladoled….za vikend ko gremo kampirat oz. smo vabljeni na pikniki, imamo bolj mesen jedlini…………….pa kile ne letijo…..počasi lezejo gor in dol…..tako, da teža ostaja nikje +-0.5………………………kdaj se pa pregrešimo v nulo…..pa drug dan mal popazimo kaj jemo….

Ja, tudi pri nas. Preveč hrane, posledično preveč kilogramov. Ta teden uživava sama z možem. Jeva temu primerno in to mi prav paše. Gobove juhice, zelenjavne juhice, solatke.. Moj podmladek sem pa razvadila in mora biti nekaj konkretno. Pa je tako, da je eden suh kot treska, drugi se je pa baje po “meni vrgel”..

LP

Midva običajno jeva eno “rihto”. Če pa je kakšna zelenjavna enolončnica, pa pade kakšna sladica. Zadnje čase sem se disciplinirala, da spečem kaj samo čez vikend, čeprav bi včasih pasalo tudi bolj pogosto, ampak kaj, ko sem sama glavni odjemalec in potem…. oh ja, pa kile.
Na splošno se pa strinjam, da je pogosto res preveč vsega in se nam življenje vrti okrog hrane. Sploh, ker radi kuhamo. Pa non stop neki novi recepti, pa jih je treba probat. Radi imamo zelenjavo, pa kaj ocvrtega res samo nekajkrat na leto, tako, da kile niti niso prevelik problem.

Hojla!

Midva sva že dolgo sama pri mizi. Ponedeljek in torek jeva kar ostane od nedelje. Ostale dneve pa kakor je. Kuham vedno eno rihto, potem, ko pridem iz službe. skuham pa vedno preveč. Ne morem se navaditi, da sva sama. Bi morala zamenjati posodo za manjšo. Sedaj, ko sem se odločila za hujšanje ne pečem več toliko peciv. Sem namreč glavni porabnik sladkarije. Mož ima najraje čokolado in kislo smetano tisto 30%, pa je suh, jaz pa….

Lep pozdrav!

Seveda se pozna na kg, če ješ prav vse po vrsti, kaj ne!:)))
Zato pa mi že dolgo ne jemo tako.

Sladic tako nikoli nismo imeli, ker sem jaz totalno nesladek človek (ok, priznam, sladoleda lahko pojem kolikor ga vidim – ena banjica – no problem:)) ) in sploh nisem nikoli pomislila, da si kdo to želi.:)))

Če je juha, potem je glavne jedi manj. Je pa res, da ponavadi jemo samo eno stvar , edino zelenjavnih prilog je pri meni vedno v izobilju:))))

Je pa v bistvu “hudo”, ker jaz strašno rada kuham dobre stvari, a sem se zavoljo kg omejila na bolj primerne stvari.:)))) Ma je glih tako fantastično! Potem pa občasno pride kaka pojedina … ko je dobro, je dobro :))))

Hej!

Pri naju in vcasih pri nas:))) mora biti na mizi kar pestro! Porcije so majhne, veliko zelenjave, vsaj dve vrsti ali tri. Ena od zelenjav je “predjed”, ki je Helena omenila. S presno zelenjavo zacneva kosilo, to nama je prislo ze v kri. Tudi ce je zelenjavna minestra za glavno jed.
Mesa zelo malo, jaz prakticno nic; ribe trikrat na teden.Pohanja in cvretja se izogibam; imam vedno slabo vest, ko to na izrecno zeljo naredim. Krompir najraje kuhan na pari.
Vecerje res skromne.

Moz je mahnjen na sladice – majhen koscek. Ponavadi so sadne z malo sladkorja. Pecena ali dusena jabolka pozimi najljubsa. Ja, sladoled pa kot Kate:)

Rada kuham in pecem za tiste, ki uzivajo…pa naj se oni redijo. Za cuda, se ne! Seveda, mladi:))) In uzitek jih je gledati!

Mirno noc Babi

Ta problem rešujem tako, da pač včasih jem za kosilo “predjed” (torej kakšno testeninsko solato ipd.), včasih pa tudi samo sladico. Tudi v službi si za malico včasih privoščim kaj, kar bi naj bila hrana za vmes, za hec, ne za lakoto (arašide, celo čips, sladoled). Prav nenavadno, kako se tega lahko naješ in te res nasiti. Tista bolj nekvalitetna hrana, ki me včasih premami, me tako na tešče tudi zasiči in potem je eno leto več ne pogrešam.

Najboljši način ima Babi :-))) Ja, naj se kar oni zredijo…

Ja, to je tudi moj problem, jaz bi cele dneve samo kuhala in pekla, ustavljajo me domači, ki veliko stvari preprosto ne jedo. In kako naj potem poskusim? Disciplinirala sem se v majhne porcije, bolj za uk kot za jesti. Enkrat sem hotela poskusiti polnjene kalamare, pa naj stane, kar hoče. Nadevala sem samo 6 kalamarov, ki so bili moje kosilo, za druge sem skuhala drugo. Seveda sem se že vnaprej zavedala, da je dela s 6-imi kalamari enako veliko kot za celo družino. Tisti dan se mi je pač ljubilo, kalamari pa so bili fantastični.

Pri pecivu se poskušam disciplinirati tako, da večji del takoj razrežem na porcije in zamrznem, skoraj vse se čisto fino zamrzuje. Tako sama sebi odtegnem, da ne bi na koncu pojedla vsega, kar ostane. Potem jemljem ven po koščkih, za domače ali za sosedove :-))

Je pa dejstvo, da če ne “vadiš”, ne moreš dobro kuhati, vsaj za mene, ki očitno nisem naravni kuharski talent, to velja. Opažam pa zadnja leta, da kuham vedno bolje, odkar več stvari razumem. In tudi domači so počasi sprejeli in začeli jesti kakšno jed, ki sem jo prej delala samo zase. “Ja, no, saj mogoče pa to le ni tako slabo.”

In še moje čisto splošno mnenje: če kuhaš zdravo kot npr. Babi in v majhnih porcijah, če znaš odriniti krožnik, ko si sit in ne ješ še za to, “da ne bo ostalo”, potem kuhanje, peka in raznovrstnost niso problem. Babi, tako da verjamem, da se niti mož niti tvoji ne zredijo. Keč je drugje, ampak to je že druga zgodba.

LP Mimi