Pa ceprav ni vedno hrana,…
…moram napisati.
Mogoce mi boste povedale, ali je to sreca, intuicija, ali ne vem kaj!
Danes ob pol enih dobim nekaj narocil: bolni sosedi dvigniti do enih recept
za zdravilo, lekarna, se nekaj kupiti v trgovini in ob 13.10 dvigniti naroceno pico.
Nic lazjega. Seveda sklenem vse opraviti s pomocjo avta, da bo pica res se topla.
Zadnji trenutek se spomnim, da lahko odnesem se vreco smeti.
Dobro zavezano vreco dam v prtljaznik z namenom, da jo odlozim pri kontejnerju, ki ni na nasem trgu – malo stran.
Vse opravim in se nekaj minutk cakam na pico. Pripeljem na nas mali trg, parkiram in s pico v eni roki, v drugi polno torbo izstopim. Pred sosednjim stopniscem se hladi mlada mamica z 11 mesecnim fanticem, ki ze s prstom kaze na mojo torbo.
Seveda je Tilen navajen, da mu od struce odscipnem krajcek; naredim se to in tecem po stopnicah do sosede.
Doma zabelim se solato, sledi kosilo in pospravljanje kuhinje. Potem pride moj oddih…Pokukam na forum…vzamem knjigo in mirno berem.
Ura 15.30…nenadoma preblisk!!! Smeti so se vedno v prtljazniku. Kar slabe volje, jezna sama nase in na svojo pozabljivost, odlozim knjigo.
S kljucem v roki se napotim po stopnicah. Avto je skoraj sam lepo parkiran sredi dvorisca ali trga, ki je kar frekventen.
Takrat se mi res zasibijo kolena, nenadoma zacutim vroce po vsem telesu! Se zdaj, ko to pisem, mi raste pritisk.
Na havbi lepo naslonjena na vetrobransko steklo lezi moja, kar velika denarnica!!! Ne verjamem svojim ocem. Z res tresoco roko jo primem in zacudenje se vecje:
V njej vsa vsebina : 20.000 sit, vse kartice, zdravstveni katoncek, osebna,
knjizica z vsemi naslovi, stevilkami in se kup potrebnih in nepotrebnih listkov.
Skozi mozgane preblisk: Seveda sem denarnico odlozila, ko sem vzela iz torbe kruh, se malo zamotila s fanticem, potem odhitela in pozabila na nanjo.
Torej: Nekako od 13.30 do 15.30 je denarnica bila na ogled…In ves ta cas
se je nihce ni dotaknil.
Da sem jo nasla, gre zasluga pozabljenim smetem in da sem se nanje spomnila.Drugace bi jutri iskala denarnico in razmisljala, kje sem jo pozabila:(
Je to sreca, je to moj sesti cut? Nona bi rekla, da imam angela varuha –
ce res obstojajo…
Globoko v sebi mislim, da je to v moji naravi, da mora biti vse urejeno, preden si vzamem cas zase… in tiste smeti so se nenadoma zapicile v mozgane.
Mogoce se temu res rece S R E C A :))) Trkam na les:) Mogoce so pa se posteni ljudje:))) je reklel moz!!! V to bi najraje verjela:)))
Lep vecer ( zares vesela) Babi
Hej Babi!
Samo da se je tako izteklo :-). Ja, poznam takšne občutke. Nazadnje je meni tako strašno vroče ratalo, ko sem šla iz službe in v parkirni hiši v avtu zagledala denarnico na sedežu – seveda vsakemu mimoidočemu na očeh. Kako je preživela devet ur in avto brez razbite šipe – jap, moral je biti angel varuh. :-)). Sem se hitro zahvalila višji sili, da je čuvala mojo denarnico in šipo na avtu :-)). Saj denarja ni bilo veliko notri, ampak vsi dokumenti, kartice, zdravstvena,…. Seveda bi bile sitnosti na kvadrat, če bi izginila.
Ampak tale tvoja štorija – da so pozabljene smeti prav verjetno rešile tvojo denarnic je pa strašno fajna :-))
Za intermeco naj povem, da me zdajle iz roba korita kjer imam posajene jagode (na balkonski ograji) zvedavo gleda en mlad še precej puhast ptiček. Se nočem nič premikati, samo slepo tipkam, njega pa gledam. Kar vztraja in me gleda :-)). Tole je gotovo ptiček iz našega gnezda, se že pred dvemi tedni niso nič bali ko smo se srečali na vrtu :-)). No, zdaj je odšel, ga je očitno prepodil sosedov pes. :-)) Je bil pa pravi firbček, je tako glavico obračal, da si je ja dobro ogledal situacijo :-)).
Babi, naj se vsaka naša nerodnost konča tako srečno!
Pa prijeten večer želim vsem.
No, tebe je tvoj angel varuh obaroval tokrat, mene pa enkrat prej ( pa najbrž že velikokrat). Sem nekoč zvečer nekam šla, a so mi bili prstani odveč in sem vse pobrala z rok, ter zložila na armaturo v avtu – čisto zgoraj pod šipo, da ja ne bom pozabila. In prstani so ostali tam. Celo noč, mogoče celo v odklenjenem avtu na dvorišču. Drugi dan sem šla v službo in šele enkrat popoldne jaz opazim, da sem brez rinke in ostalega. Sem tekla v avto in na srečo je bilo še vse nedotaknjeno. Pa na tem parkirišču je kar pisana druščina vseh možnih ljudi. Tudi takih, ki bi marsikaj naredili, da pridejo do denarja. Sreča? Angel varuh? Nekaj je bilo.
Meni se je ze dvakrat zgodilo, da sem denarnico pozabila – enkrat v toaleti v lokalu, drugic mi je padla na tla sredi trznice; prvic sem jo dobila nazaj po posti naslednji dan, drugic pa me je po telefonu poklicala prijazna najditeljica, se preden sem sama sploh opazila, da je nimam.
A ni fino prebrat toliko zgodbic, iz katerih se lahko naucimo, da je svet v resnici vseeno malce drugacen, kot ga kazejo mediji – da ni po cestah samega kriminala, da je se vedno velika vecina ljudi postenih in da nas ne caka za vsakim vogalom nekdo, ki nas bo mahnil po glavi. Se mi zdi, da je s takim pozitivnim razmisljanjem tudi veliko laze zivet.
pozdravcek,
proxima
Hej!
Po pravici povedano sem se popolnoma sprostila sele sinoci na balkonu, ko smo popili kozarec refoska. Ze dolgo mi ni tako prijal:)))
Seveda smo nazdravili vsem dobrim ljudem in …necemu, kar nam naredi zivljenje prijaznejse.
Pa ne mislite, da nosim vedno 20.000 sit v denarnici. Dvignila sem denar na bankomatu, ko sem sla v trgovino. Tako je, ce hoces vse opraviti v kratkem casu:) Sola za drugic. Ampak…sem res vesela! Se sonce sije drugace:)))
Sem ze enkrat dozivela prijetno presenecenje: V koci na Slavniku sem v umivalnici na polici pustila uro – ne cisto navadno – v bistvu srebrna zapestnica.
Ugotovila sem sele v Podgorju, da je zapestje prazno. Hitro nazaj ( pes je zelo uzival v ponovnem vzponu – jaz malo manj) in ura je bila ze varno spravljena pri gostilnicarju:)
Sem castila s pravim pohorskim borovnicevcem:)))
Lep vikend vsem Babi
Babi, to se nam vsem dogaja. Mi smo smeti že pripeljali iz Paga do doma. Mož jih je dal v prtljažnik, da bi jih odložil na ovinku v kanto, potem pa pozabil. Doma, ko smo razpakirali, je bilo kar precejšne presenečenje, pa pošteno smo se nasmejali, ker smo “švercali” smeti s Hrvaške.
Denarnico mi je pa tudi že na strehi avta odpeljal 4 km daleč, preden je padla na tla sredi ceste. K sreči sem jo dobila na policiji, čeprav malo bolj prazno, ampak vsaj dokumente sem dobila nazaj. Sem že par kartic preklicala, nekaj ur zatem pa dobim denarnico.
Lep dan
Ko vidim, da si avtor posta ti, Babi, ga vedno najprej odprem. Spet sem se zamislila nad angelom varuhom in tistim “nekaj tam zgoraj”, ker drugače me že nekaj let ne bi bilo med živimi… Pa včasih je tako zaporedje dogodkov, da ne more biti drugega, kot angel varuh…
Včeraj sem si npr. žaželela nekaj osvežilnega, pa še sama nisem vedela, kaj naj bi bilo to. In pozvoni, pri vratih pa prijateljicin sin s košarico jagod. In naredila sem jagodno kremo z jogurtom in sladko smetano.
Pa lep sončen pozdrav, julija pa bom pošiljala pozdrave s primorskega konca. Sem ravno maloprej rezevirala en teden dopusta za celo družino.
Hvalabogu za vse angele varuhe, prav vsi jih potrebujemo in le kako bi brez njih.
Meni je pa najbolj neverjetna zgodbica iz bankomata, ki sem jo samo slišala, je pa menda resnična. Nekdo dviguje denar na bankomatu, raztresen, vzame samo kartico, bankovce pozabi v reži !? Ko čez nekaj časa vse skupaj ugotovi, gre nazaj pogledat. Človek bi rekel: le čemu? In celo v sosednji trgovini vpraša, če je mogoče kdo prinesel na bankomatu pozabljen denar !? Do tukaj sploh še ni štos, štos pride sedaj, ko tisti prodajalec reče, da pa je nekdo res prinesel točno tisti znesek denarja !!! Raztreseni pozabljivček tako pride nazaj do svoje gotovine :-)))
To je tako neverjetno, da je človek res v dvomih, ali verjeti. Verjamem pa to, da je svet okoli nas manj pokvarjen, kot nam včasih prikazujejo. Ali pa sem samo jaz takšna naivna duša. Ampak saj nas je več…. :-)))
LP Mimi
Forum je zaprt za komentiranje.