Kuhate vsak dan?

V službi je stekla debata na to temo. Prav presenetilo me je, da kuhamo res vsak dan samo v treh družinah, pa še od tega v eni dosledno tašča. Se pravi, da sva samo dve, ki skuhava vsak dan. Meni je to v veselje, o družini raje ne govorim… (otroka še parkrat na leto ne marata v gostišče). Zdaj pa zgleda, da je to izumrla obrt…

Kako pa je pri vas doma? Kuhate vsak dan ali nekajkrat na teden “pocartate” svoje domače? Smo mi, ki kuhamo doma, res tako za luno (skoraj tako je zvenelo iz enih ust)?

Ne, ste lahko srečni, ker eni bi radi, pa dostikrat ne moremo in jemo zunaj po menzah, postano in pogreto hrano, preplačamo in hitimo spet v službo, iz katere prisopihamo ob 19. uri, pa še kasneje. Takrat pa človek nima več dosti volje ne za kuhat, ne za jest.

Srečni vi, jaz vam zavidam.

Da, Stanka; kuham vsak dan in z veseljem, pa ne samo zdaj, ko imam dovolj casa. Mislim, da je kuhanje eden mojih konjickov:)

Ko sem ucila, je bilo enako. Celo delovno dobo sem imela pouk v izmenah – en teden dopoldne, en teden zacela ob pol enih. Bilo mi je nekoliko lazje kot tistim, ki delo koncajo pozno popoldne.

Mislim, da kuhanje ni izguba casa. Hcerka je vedno rekla ob vstopu v dom:
Joj, kako lepo disi!
In ob cem dobrem se tudi jezik lazje razveze; potem sva od pubertetnice tudi marsikaj zanimivega zvedela. Enako vidim sedaj pri vnuku, pubertetniku.

Moz je zelo rad za domaco mizo:))) Bil je vedno zelo vesel, ce mu je uspelo
” izmuzniti se” poslovnemu kosilu; zadnji trenutek je telefoniral: Pridem jest domov! Moja fizolova minestra mu je bolj disala:)

Ko takole pisem na forumu, imam vedno v mislih vas, ki ste na tesnem
s casom; vcasih mi je kar nerodno, ko tukaj trosim kaksne nasvete.

Lep pozdrav Babi

Jaz vsak dan ko pridem iz službe ,meni ni problem skuhat temveč kaj kuhat.Za malico jem v menzi ,kjer naše kuharice res dobro kuhajo ampak čez domačo hrano jo ni
lp geri

Kuhala sem vsak dan tudi, ko sem bila v službi in so otroci jedli v vrtcu, šoli. A tam je kosilo še pred dvanajsto in se mi zdi, da je tudi otrokom prijalo tudi kosilo ob 17-ih. Pa tudi ne prav ješči so bili in nikoli nisem vedela, a so v vrtcu res jedli, kot je treba…
Zdaj sem doma, otroci v šoli nimajo organizirane prehrane in se mi že tako smilijo, ko morajo zdržati ob suhi hrani od 7-ih pa vse do 15-ih.

Vladka

Tudi jaz kuham vsak dan, no skoraj vsak, saj je včasih kaj takšnega na jedilniku, kar se da drugi dan pogreti (bujta repa, zelje…). Delam štiri ure, tako da se mi to nekako izide, sicer bi res šlo bolj na tesno.
Lp

Jaz tudi kuham vsak dan, resda delam v šoli in mije lažje, kljub temu pa zahteva kar dosti mojega časa, vendar to delam z veseljem in si mislim, da je tio pač dobra naložba v zdravje tudi za naju, da o otrocih niti ne govorim.
Kuham povsod, redno tudi na dopustu, v gostilni smo le nekajkrat na leto pa sem in tja si pomagamo s kakšno pico ali Pečjakovimi stvarmi.
Nas je pa tudi v službi samo še nakaj, ki kuhamo, ampak se ne damo, a ne da?
lp

Ja jaz se moram pa kar pohvalit.Sem sama in si tudi kuham vsak dan-no včasih se “priskledi” tudi katera od nečakinj ali nečak.Delam pa v treh izmenah-dopoldne,popoldne in deljeno-se bi prav čudno počutila,če ne bi kuhala,saj ob suhi hrani se ne da živet,v službi pa nimamo malice.
LP DoJa

Vsak dan, čeprav večkrat jemo “kočerjo”:))) Tam, nekje ob 18h.

Nam preprosto ne znese. Domov hodimo po peti uri, otroka jesta štirikrat v vrtcu do takrat, midva oba jeva toplo v službi (no, ne v službi – greva na toplo kosilo med delovnim časom :-))). Za večerjo si praviloma pripravimo kaj hitrega (namazan kruh, solato, jogurt in musli,…), redko kuhano (testenine mogoče). Več kuhamo med vikendi – če smo seveda doma. Če smo na klatenju, si privoščimo hrano zunaj.

Za luno? Meni se ne zdi. Kakor komu dopuščata čas in volja.

Kuham vsak dan, čeprav sprva proti moji volji – mož namreč ni hotel jesti v restavracijah ali menzi. Zdaj pa mi to ne predstavlja posebnih težav, saj smo pristaši enolončnic, testenin in zelenjave.

Kuham vsak dan. Razen če smo precej pozni in vsi pridemo domov šele ob 19. uri potem imamo mrzlo večerjo. (včasih pa tudi kuham). Se mi zdi čudno, če ni kuhane hrane vsak dan. Tudi na dopustu (morju) jemo vsak dan kuhano kosilo. Nimamo navade da bi viseli na plaži od jutra do večera in si suho hrano nosili na plažo.

Lp, Ela S

Ja, kuham vsak dan in to ponavadi zvečer za dan naprej. Ker imajo moji k sreči radi kruh in testenine ter po novem tudi solato, je priloga kar hitro na mizi. Sedaj, v času košnje nastane mali problem, zato imata otroka v hladilniku testo za pico in si lahko tudi sama kaj pripravita.

Vroč pozdrav!

Tudi jaz kuham skoraj vsak dan. Kakšne omake in golaže skuham za dvakrat, ob nedeljah smo pri moji mami, na kakšna dva tedna pa si “privoščimo” tudi kakšno “gotovo jelo”-Sparovo ali kaj podobnega, ali si naročimo pizzo….

Tudi jaz kuham vsak dan, običajno zvečer za naslednji dan. Ko pridemo domov, smo običajno zelo lačni in ne bi zdržali toliko časa, da bi bilo kosilo kuhano (še 20 minut, tako dolgo se kuha krompir, nam je včasih preveč). Kakšen golaž, paprikaš, ričet in podobne zadeve pa skuham za 2 ali 3 dni in nato jih 2 dni jemo, za 1-krat pa damo v zmrzovalnik. Včasih pride zelo prav. Opažam pa tudi sama, da vse več ljudi ne kuha doma.

Tudi jaz kuham vsak dan. Sicer gre zadnje čase res bolj na tesno s časom, ampak vztrajam. Na srečo včasih reši situacijo zmrzovalna skrinja, pa večkrat pripravim zvečer za naslednji dan, sploh jedi na žlico. Pa saj kar gre, je pa res težje, če ti je kuhanje v breme. Nam na srečo ni a ne?

Jaz sem sama in ne kuham vedno. Ne hodim pa jest ven, včasih pojem samo kakšen jogurt ali solato sploh poleti. Če pa si kuham, pa vedno skuham več, da jem 2 dni in dam za 1 -2 x v zamrzovalnik.

LP, Maja

Kuham skoraj vsak dan. Kakšne enolončnice, golaži, pa tudi velika skleda solate in kakšne hrenovke ali pohana posebna se najde na jedilniku med tednom. Ponavadi greva z možem 1 x na teden pojesti v kakšno restavracijo. Ob vikendih pa je vedno kompletno kosilo na mizi, prav tako na morju mi ni težko skuhati. Večkrat si pripravim stvari dan prej. Sploh solato otrebim in operem. Domov pridem ob pol petih in imam kosilo nekje do petih na mizi.

Joooj, kako se pridne, da imam kar slabo vest. Jaz kuham samo ob koncu tedna, ko pride domov najina študentka, takrat res zadiši po dobri hrani. Vedno rada pripravim kaj novega, tako da moja dva velikokrat ne vesta, kaj bosta dobila na krožnik. Med tednom pa z možem jeva zunaj, ker sva praktično cel dan zdoma. Zvečer pa pride v poštev kaka sezonska solatka, jogurt, bela kava, mleko z otrobi, kosmiči, sveže ali suho sadje. To, da je tisti, ki vsak dan pridno pripravi kosilo za svojo družinico, za luno, je pa malo prehuda. Jaz bi rekla pohvale vredno, sploh tam, kjer so še majhni otroci in najstniki, saj vsi poznamo probleme nezdrave prehrane otrok in maldostnikov.

Lepo se imejte in kaj dobrega skuhajte.

Tudi pri nas se kuha vsak dan. V moji družini se je tudi vedno kuhalo vsak dan. Jaz sem sicer jedla kosilo v šoli oz.vrtcu, mama in oče nekaj “približnega” v službi. Vedno se je kuhala večerja.
Sedaj se tudi držimo tega “urnika”. LP Maja

Mi tudi vsak dan kuhamo. Z možem nimava urejene prehrane v službi, starejša hči pa ne je kosil v šoli. Pa kuhamo. Med tednom navadno samo kakšne testenine z polivkami iz zmrzovalnika ali samo z sirom ali tunino, pa grahovo rižoto, včasih pa pečen krompir. Mož si vedno naredi zraven še dušeno zelenjavo. Pojemo kakšno juho iz vrečke, pa solato.
Za večerjo pa spečemo pico ali palačinke ali šmorn. Mlajša hči obožuje polento (redko kuhana polenta z kiščkom masla), starejša jo pa je z mrzlim mlekom. Hrenovke si pa hčerke navadno pečeta že za zajtrk.

Veseli me, da nas je toliko, ki vihtimo kuhalnice bolj kot ne vsak dan. Tudi jaz mislim, da to nikakor ni izgubljen čas, ampak dobra investicija v zdravje cele družine. Da ne govorim o toplini doma, kjer dišiiiii po domači hrani.

TUDI JAZ KUHAM VSAK DAN. MNENJA SEM, DA JE POGRETA HRANA (RAZLIČNI PRIHODI DOMOV IZ SLUŽBE IN ŠOLE) ŠE VEDNO BOLJ ZDRAVA, KOT PA KONZERVIRANA HRANA, RAZNE MIZICE POGRNI SE ITD. VZAME PA VELIKO ČASA IN POTEBNA JE VOLJA.

Točno to, ni lepšega občutka, kot ob vstopu svojih domačih ali pa gostov in ti rečejo, joj, kako lepo diši (po kuhanju seveda :)))
Mislim, da nisi ti nič za luno , ker kuhaš vsak dan, bolj se mi zdijo ostale, ki tega ne počno. Saj ravno za mizo so najbolj sproščujoči pogovori in od otrok takrat tudi marsikatero novo izveš.
Se pa prav nič ne čudim, da je tudi v Sloveniji že postal problem predebelosti večine prebivalcev !

Kuhamo, če imamo (si vzamemo) čas. Torej za vikende vedno, čez teden pa občasno. Zelo radi vidimo, če pri babi kaj ostane, sploh kakšen kos domačega štrudlja ali slivovi cmoki. Prisegamo na domačo kuhinjo in občudujem vse, ki se znate zorganizirat in poleg službe, otrok in drugih opravil tudi vsak dan kuhate.