kaj sem ušpičila….

Na pomoč.
Tako. Zjutraj me je bolela glava. Najprej se nisem obremenjevala s tem, nisem hotela vzet nobenega zdravila.
Pa se lotim kuhat golaž.
Vmes sem podlegla in sem si v skodelico nalila vodo in raztopila aspirin.
In kaj sem ušpičila?! Prepričana, da je to vodica za zalivat golaž, sem zvrnila vse v mega dišečo jed, ki naju sedaj čaka za večerjo!!!

Kaj naj storim? Se delam, da ni nič in dam na mizo?

A, ja…iz tiste druge skodelice sem spila vodo in ne boste verjeli….tud glava me je nehala bolet. Meni placebo, v golaž pa aspirin…

:-))))

Hej, če je to golaž za dve odrasli osebi in, če se pri okusu prav nič ne pozna in seveda, če “sojedec” ni slučajno alergičen na aspirin, bi jaz jed ponudila 🙂 Škodilo prav gotovo ne bo nikomur…

Vladka

:)))))))))))))))))))))))))))))))

To me spominja na mojo mami, že pred veliko leti:))))
Dala je kuhat govejo juho, v ekonom lonec. Potem se je lotila pomivanja nekaj posod … in ona išče in išče (zeleno) krpo za pomivanje. Nikjer nič… Zdelo se nama je kot bermutski trikotnik:)))

Ko je bila juha skuhana, jo odpre in se čudi, kdo je dal v juho toliko peteršilja:))))

Najprej sva popadali od smeha, potem mama vzame “peteršilj” iz juhe in ugotovi, da je pomivalka popolnoma čista … :))))
No, tistega dne sva z mami juho pojedli v malih količinah, oče, ki pa nikoli ni nič pohvalil, pa je rekel, da tako dobre juhe že dolgo ni jedel… :)))))))))))))

Veš kaj, mislim, da se en aspirin v golažu ne bi smel poznat – hja, vas bo pa manj bolela glava! :)) Pa mož še vedel ne bo zakaj … :))))
nam tudi svinjska pomivalka ni škodila:)))

p.s. – tiste juhe z mamo nisva mogli jest, je odšla svojo pot:)

ne vem, če je najbolj zdravo pojesti to, glede na to, da se je aspirin pregreval… lahko kako čudno reagira.

ne vem…

Hojla,

:)))))))))))))))))))))))))))))))

kar solze so mi prišle v oči – vendar od smeha. če tvoj dragi ni alergičen na aspirin in na okusu jedi se nič ne pozna, le modro bodi tiho..

sem se pa ob prebiranju tega in naslednjih postov spomnila se kaj se je tudi meni zgodilo. Ko pomivam posodo imam navado, da kar prej nalijem nekaj ceta po njih in v kozarce tudi in jih postavim na pult. no tako sem nekega dneva tudi v kozarec iz katerega sem sama pila vodo nalila cet in začela s pomivanjem. kozarca nisem pomila, misleč, da ga bom še uporabila. Saj sem ga tudi, čez nekaj časa nalila vodo s pipe in ker sem bila fest žejna tudi zvrnila – sevefda vodo s cetom. Ko sem spila sem ugotovila kaj sem naredila in hitro dirkala v kopalnico , da sem se prisilila na bruhanje. Pa kljub temu razen majhnega čiščenja črevesja sem še danes med vami in diham ta naš bol ali manj onesnaženi zrak.

da bo hec popoln, je moj mož v službi imel sodelavko, s katero sta se malo bolj rada gledala in ji je večkrat kupil za malico sladoled. Kosem povedala v službi – seveda ker mi ni pasalo malicati – kaj se mi je zgodilo, so njega začeli zafrkavati: ja, ja oni kupuješ sladoled, ženi pa daješ piti cet, da se je znebiš. Ker ni vedel kaj se mi je zgodilo, je samo debelo gledal in tudi malce se zamislil.

:))))))))))))))))

ciao

Pa da še jaz dodam svojo! :-)))

Pred leti je z nami živel tudi moj dedek. Imel je lepo navado, da je rad pripravil dobro sirovo gibanico. Tako je nekega dne seveda tudi delal gibanico in ko sem prišel domov, se je že pekla, med umazano posoda pa je bila tudi mačkova skleda s sledovi zmešane skute in smetane… 🙂
Torej: v mačkovi skledi (taki lepi rdeči z belimi pikami) je zmešal skuto, smetano in kar koli že pač je potrebno, da je naredil svojo okusno gibanico…
Malo čudno smo se gledali, na koncu pa kljub vsemu vse pojedli…

Hej, Tixi!

Moja mackona imata porcelanasti skledici s slikico mucka s podbradnikom in napisom: Ne mislite, da ne cutim razlike:)

Skledici sta vsak dan dobro pomiti…tudi v pomivalnem stroju. Dedek je videl cisto skodelico in jo uporabil:)))

Dedkova gibanica je bila pa dobra, kaj? Lep dan

Spank, ko si že omenila placebo… Nima sicer veze s kuhinjo, pa vseeno. Pred kakimi štirimi leti sem se po težki prometni nesreči postopoma privajala na vožnjo, najprej kot sovoznik. Psihologinja mi je dala neka pomirjevala, ki bi naj bi jih vzela pred vožnjo. Peljemo se v tri ure oddaljen kraj in potem še nazaj in jaz se s pomočjo tablete kar dobro počutim, ni me preveč strah, za kar skrbi tudi mož s solidno vožnjo.
In ko pridemo domov – tableta je na nočni omarici-, kamor sem jo odložila in šla po vodo. Vodo sem verjetno spila, a brez tablete. Kar na smeh mi je šlo in mi še danes, ko pomislim na to. To me večkrat ustavi, ko cincam, če naj vzamem kakšno zdravilo ali ne. Torej moč pozitivnega mišljenja deluje.
Lp

Pred nekaj leti je svakinja pekla eno pecivo na pekaču, pa se je prijelo in preveč zapeklo. Pa ga je posprejala s čistilom Amway, pekač dala na stran, in odšla od doma, ker se ji je mudilo po opravkih.
Pa pride moj brat – njen mož domov in si lepo nadeva skoraj polovico pekača na krožnik – in ne boste verjeli – “sočno pecivo” je pomlaskal vse do zadnjega… Nič mu ni bilo, mi pa smo se na ta račun do solz nasmejali in ga še večkrat v šali povprašali, če pri njih doma še kaj pečejo Amway pecivo…

Oj :-)))
Sej midva sva še živa…očitno nama tisti aspirin ni škodoval, golaž je bil zelo dober, še meni, ki nisem “od golažev”

Tole z aspirinom je pa – ful dobra ideja, kadar ženske zvečer “boli glava”…
Bom poskusila, ko mi ne bo ravno do hm, saj veste, no… Pa vam sporočim, če je kaj na tem, haha….:-)))