Konec posta….
Pri nas je bila navada, da se v soboto še ni jedlo mesa, čeprav je že konec posta. Lahko si jedel večkrat na dan, vendar pa mesa in jajc ter potice nismo jedli do velikonočnega zajtrka. Samo otroci smo dobili buhteljčke, ki so se pekli posebej kot ostanek od potice. Pa še to šele potem, ko smo prišli od žegna.
maja,predvidevam,da si priblizno toliko stara kot moja hci!? tudi ona ne ve kaj dosti o teh praznikih. “problem” je v tem,da sem jaz / in tudi moz/ zivela v casu-oz. z ljudmi- ko/ki se to ni praznovalo.celo moji stari starsi niso praznovali bozica,velike noci… sama na to nisem bila “navajena”…nisem imela nobenega “obcutka” v zvezi s tem. me razumes? na hcero pac tega nismo “prenasali”…tudi ona zelo malo ve o tem.
zadnja leta se malo “privajamo”….za bozic specemo potico, za veliko noc pobarvamo jajca,pa skuhamo sunko,pa alelujo… tudi meni se zdi velika noc bolj “fajn” !! mogoce- pricenja se pomlad,pa vse cvetje…pa…
uvod pa tak !! 🙂 v glavnem, mislim da je post mimo-bil vceraj! danes se barvajo pirhi,kuha sunka,pece potica…pa se se danes?…nese zegnat?? vedno se mi je zdelo,da se nese sele v nedeljo zjutraj…potem je pa zajtrk…lahko se vse je itd!
ne vem,zakaj sem se sploh toliko razpisala!?/mogoce,ker si priblizno hcerine starosti? /
sigurno se ti bo se kdo oglasil,ki stvar res obvlada !! lep dan petra
Sicer ti tudi jaz ne bom odgovorila ravno na tvoje vprašanje, pa vendarle mi ne da miru. Moje mnenje je, da je post , žegen in ostali “protokol” Velike noči namenjen tistim, ki verujejo in so v temu duhu tudi vzgojeni.
Tako da, če si se držala posta samo zato, ker to tako pač mora biti, vse skupaj nima pravega smisla. In je čisto ok, če danes ješ šunko. Da skrajšam, razmišljam nekako tako kot petra!
Seveda lahko že danes vse ješ. Nihče ti tega ne more prepovedati. Vendar je smisel vseh praznikov v pričakovanju in odpovedovanju nečemu, da je nato ko to doživiš (zaužiješ) toliko boljše. Vsak ve, kako dobra je hrana, če si peklensko lačen. Če si pa sit je pa vsaka hrana medlega okusa.
Odločitev je stvar posameznika, toda jesti velikonočno hrano (hren, sunko, potico, jajca) že v soboto je zame tako kot bi praznovala novo leto 30.12..
Stvar običajev je, da se jih držimo. Ker drugače izgubijo svoj pomen. Posebej še v sedanjem času izobilja hrane je potrebno malo premisleka o ljudeh, ki so te običaje uvedli. Kako je konec zime mnogim že zmankovalo hrane, pa so vendar prihranili kos mesa za blagoslov. Kako so tedne pred veliko nočjo jedli samo zelje, za veliko noč pa so si privoščili bel kruh in meso. Takrat je imela hrana še toliko večji pomen.
Sedaj je to bolj obred in ima ta hrana simboličen pomen. Rdeči pirhi pomenijo Kristusove rane, zato jih je navadno v žegnu 5. Jajca tudi pomenijo novo življenje. Hren pomeni žeblje in pa tudi grenkobo življenja. Potica (okrogla) pomeni trnjevo krono. Istočasno pomeni kruh osnovno hrano za človeka v našem okolju. In spominja na Krustusovo daritev. Meso je znamenje darovanja. Spominja na Izraelski izhod iz Egipta. Takrat so Izraelci jedli jagneta in z njihovo krvjo premazali podboje hiš, da je šla Gospodova palica mimo njihovih domov.
Včasih je bila pri nas navada, da se je velikonočni zajtrk jedel brez pribora (Izhod iz Egipta). Sedaj mize lepo okrasimo in izberemo najlepši pribor.
Stvari se spreminjajo, vendar je na nas da jih prilagodimo sedanjemu času. Vendar kaj ti pomeni velika noč, če prej ni posta. Kaj bi pomenila pomlad, če prej nebi bilo dolge zime. Mislim, da mora vsaka stvar imeti nekje začetek. Zame ima velika noč začetek že na pepelnico (dan po pustu). Dolg začetek, ki pa ti da dovolj časa da se pripraviš na Veliko noč.
Sem se razpisala. Toda jaz imam rada veliko noč. Kljub vsemu delu, ki ga prinese s seboj. Tudi to je običaj, da je potrebno hišo pred Veliko nočjo in pred Božičem temeljito počistiti. Da se za te velike praznike zamislim, kaj sem naredila narobe, kaj bi bilo dobro spremeniti.
Novo leto je zame čas norenja. 1. maju nismo uspeli v socializmu vdihniti duše. Ob 1. maju se vedno spomnim na beljenje stanovanja. Kakšen praznik? Ostali prazniki nimajo spomina. Tudi meni bi prav prišla kakšna domovinska vzgoja.
Ne izgubimo še teh praznikov, ki imajo vsebino.
Da ne pozabim. Hrano se nese k žegnu v soboto popoldne.
Moja je že žegnana doma, sem pohitela. Zvečer bomo poslušali berila (na veliko soboto jih berejo od stvaritve sveta in po obdobjih naprej). Jutri zjutraj pa k vstajenski maši. Že na vse zgodaj zjutraj, pa še uro prestavimo. Potem pa navali narod na zajtrk. Dišalo bo po šunki in hrenu, potici in kruhu. Potem mi pa še kosila ne bo potrebno kuhati. Bomo imeli bolj zgodno večerjo, pa bo.
Sem se razpisala. Oprostite za dolžino.
Veselo Alelujo vam želim
Mateja
Še enkrat bi se zahvalila za razlage. Sedaj me pa še nekaj zanima…Ne vem,če bom znala prav razložili. Mislim da iz sobote na nedeljo poteka po cerkvah neko “nočno čutje” ob križu…ali nekaj takega!? Kako se temu reče, oziroma,kaj točno to ponazarja!? Čutje ob Kristusovem grobu…ob smrti…ali..že…!? Križ menda držijo…Mogoče sem kaj narobe razumela!? Hvaležna bom za vsako razlago. Maja
Iz četrtka na petek je bedenje v cerkvi ob Jezusu, ki je zaprt v zaporu. Da nebi zaspali kot apostoli v vrtu Getsemani, ko je Jezus potil krvavi pot.
V petek ob 3 uri popoldne se moli križev pot. Zvečer so v cerkvi obredi velikega petka. To je ednini dan v letu, ko ni svete maše. Časti se križ, pospremi se Jezusa v grob.
V soboto zjutraj je blagoslov ognja. Včasih so v soboto gospodinje kuhale in pekle z blagoslovljenim ognjem. Fantje so že sredi noči zakurili kres. Zjutraj je nato duhovnik blagoslovil žerjavico in nato so jo gospodarji (starejši in modri možje) naložili v posode in odnesli domov Sama sem se pred več kot 30 leti grebla, da so me stari ata vzeli s seboj. Sem bila dolgo let najmlajša pri blagoslovu ognja in edino dekle. Šele kakih osem do deset let po tem so pričele prihajati po ogenj ženske in mladina, prej je bila to domena starejših mož. Vsak je z seboj prinesel posušeno gobo. Imeli so posode na dolgih ročajih, kamor so naložili oglje. S seboj so imeli tudi posebne lopatke, s katerim so nalagali blagoslovljeno žerjavico. V socializmu so take stvari tako skrivali, pa so se običaji ohranjali. Sedaj imamo pa vsi električne kuhalne plošče in centralno kurjavo na plin ali olje, pa si z blagoslovljenim ognjem ne moremo nič pomagat. Se kar bojim, kako bo tudi ta običaj izmrl. Ne blagoslov ognje, ampak običaj prinašanja blagoslovljenega ognja.
Pri nas je blagoslov ognja ob 6 uri zjutraj.
Po 12 uri je nato blagoslov jedi in ostale stvari, ki sem jih naštela že prej.
Sobotno večerno bogoslužje se prične po sončnem zahodu in je zelo zelo dolgo. Dejansko se Alelujo zapoje že v soboto zvečer. Slovesna maša je pa v nedeljo navsezgodaj zjutraj. Včasih je bila že ob 5 uri zjutraj, sedaj pri nas pričnemo ob 7 uri (letos smo še uro prestavili). Če računaš, da v soboto prideš zelo pozno domov in v nedeljo greš že navsezgodaj k maši, potem lahko računaš, da si skoraj celo noč tam. Vendar je celonočno bedenje iz četrtka na petek.
LP Mateja
Tajč krasno si razložila vse priprave na veliko noč.
Tudi sama sem vzgojena krščansko(prenašam tudi na otroke).
Želim ohranjati vse običaje. Zadnja leta smo velikonočni zajtrk prestavili na malico v soboto popoldan. Razlog??? Starejši sin se je poročil in odselil. Z družinico živijo v hiši ženinih staršev. Prvo leto sem jih vabila na velikonočni zajtrk, vendar sem razumela, da so zajtrk imeli skupaj z ženinimi starši.
In tako sedaj prakticiramo, da imamo vsi skupaj(s sinovo družino) malico v soboto popoldan. V nedeljo zjutraj pa zajtrk za tiste, ki živimo doma.
Prvo leto sem se tudi sama borila s pomisleki, vendar je zmagala želja, da se vsi skupaj(s snaho in vnukoma) dobimo skupaj pri “zajtrku”.
Lep pozdrav, Marija
Forum je zaprt za komentiranje.