ŽELATINA,BARVE,PRELIVI ZA TORTE
Pozdravljeni!
Oglašam se vam prvič, čeprav vas že kar nekaj časa spremljam in tudi pridno preizkušam vedno zanimive recepte.
Zanima me naslednje: v receptih med sestavinami pogosto zasledim tudi želatino,živilske barve in razne prelive za torte. Ne vem zakaj, toda imam velik odpor do uporabel e-teh (mislim, da sem nekoč nekje prebrala, da je želatina škodljiva). Mogoče tudi zato, ker imam dveinpolletno deklico, ki je alergična na umetna barvila in konzervanse.
Kako gledate vi na te stvari in kakšne so vaše izkušnje z uporabo?
Lep pozdrav!
Sama raznih prelivov za torte in jedilnih barv nikoli ne uporabljam. Želatino uporabljam izjemoma, čeprav vem, da ni v redu. Tudi vegete, majoneze in še kupa stvari ne uporabljam, ker me motijo vsi e-ji, ki so navedeni med sestavinami. Ker pa se je nemogoče izogniti uživanju škodljivih zadev, sem se nekako odločila katere sprejmem, katerih pa ne. Glede na to, da imaš malega otroka (tudi jaz imam skoraj 4 leta starega), pa mislim, da je manjša škoda, če nekajkrat na leto poje pecivo ali torto, pri pripravi katere je bila uporabljena želatina, jedilna barva ali preliv za torte, kot pa da dnevno uživa bonbone, lizalke, žvečilne gumije in podobno “svinjarijo”. Če sicer skrbiš, da je na jedilniku čimveč sadja, zelenjave, polnozrnatih izdelkov in tudi nekaj mesa, potem občasne pregrehe niso tako hude. Sicer pa je to tema, o kateri je bilo že veliko govora. V današnjem času pa je že skoraj nemogoče najti zdravo hrano. Sadje in zelenjava sta škropljena, v kupljenem kruhu je ogromno škodljivih dodatkov in še bi lahko naštevala.
Sem se kar razpisala, čeprav to ni bil moj namen. Lep pozdrav.
Ker nič od teh zadev ne uporabljam, ti povem informacije iz druge roke.
Menda se nabavijo barve iz naravnih osnov (rdeča pesa, špinača,…)ki ne vsebujejo raznih e-jev. Ravno tako obstaja rastlinska želatina (pridobljena iz alg), ki ni taka packarija kot živalska želatina.
Pojemo pa po drugi strani ogromno čudnih zadev in sploh ne vemo.
Lp, Ela S
No, zadnjič je moja hči dobila tisti seznam škodljivih E-jev in seveda takoj skontrolirala celo hišo. Najdla je vse živo, najbolj pa smo bili presenečeni, ko je najbolj škodljivi E-330 odkrila na margarini Rama. In kaj zdaj? Ne bomo več jedli margarine? Bomo raje jedli maslo, ki škoduje v drugi po drugi plati? Saj človek ne ve kaj bi.
Ker je beseda o E-330, bom dodala: ali veste kaj pomeni E-330 ??!!
Za tiste, ki imate težave z angleščino, še prevod: citronska kislina
Ali veste, kje je največ citronske kisline?
Predno preberete spodnjo stran, ali je kdo pomisli, da ne bi jedel limone ali pil limoninega soka, ker je škodljiv, rakotvoren ??!!
Kaj menite, kako bi reagiralo vaše telo, če bi pojedli EN kilogram limon?
Ampak, zakaj limone pogosto omenjajo z zdravjem in to v pozitivni povezavi ??!!
Ali je treba še kaj dodati? Mogoče le to, da vse ne smemo metati v isti koš in iz tega vidika so E-ji prav neuporabna oznaka.
Ja, tole z E-ji je križ. Za njimi se včasih skrivajo prav nedolžne stvari. Po drugi strani pa so proizvajalci prebrisano začeli nekatere stvari poimenovati z imenom, namesto z E…, tako se nam stvar zdi ok, saj v njej ni E-jev (ja, malo “morgen”.
Mene bolj kot želatina in barve “skrbi” vse tisto, kar pojemo nevede, vsak dan. Želatino uporabljam tako redko, da me niti pod razno ne skrbi, barve še manj. Mislim da tega nihče ne uporablja vsak dan.
Se strinjam s Soncem in zgoraj M71, tega nihče ne uporablja vsak dan. Želatinasta krema ali preliv na tortici sta lepa, izjemna, zato ne vem, zakaj ju ne bi pripravila tistih dvakrat na leto.
V restavraciji po slavnostem družinskem kosilu se lahko zgodi, da vam za sladico postrežejo pana cotto s slastnim sadnim prelivom ali lepo aranžirano sadno tortico (ki seveda mora imeti na vrh želatino, da sadje ne oksidira). Mislim, da nihče nima pomislekov, da tega ne bi dovolil otrokom pojesti; če ne drugače, sami pri sebi rečemo – saj je izjema.
Mimogrede, želatina na sadnih tortah se lepo nadomesti z doma kuhanim sadnim želejem, npr. kutinov žele je dovolj bister. Tako tudi preliv na vrhu ne pokvari okusa tortice.
LP Mimi
Ljubljančanka, hvala za pojasnilo. Ampak jaz sem te E-je malo drugače razumela. To naj bi bili umetni dodatki – nadomestki. Citronska kislina iz limone je natural, iz tovarne pa umetna. Najbrž je v tem vseeno neka razlika, a ne? Ne razumi me narobe, saj sem že zgoraj napisala, da se vseh teh stvari ne more gledat, a toliko poenostavila pa jaz spet ne bi. Jaz verjamem, da je vsa ta kemija dolgoročno gledano škodljiva, to pa ne pomeni, da ne jem čisto nič. Nasprotno – jem vse. Tudi Smarties bombone in Haribo gumijaste medvedke, pa tudi vanilijeve pudinge rada skuham ( baje, da je v teh stvareh največ slabih E-jev, ne?). Ker dandanes je pač tako: ali umri od kemije ali od lakote. Umrli pa itak enkrat bomo. Nam pa po drugi strani ta ista kemija marsikaj olajša.
Poleg vseh teh e-jev o katerih toliko vemo pa obstaja se cela vrsta snovi, ki so se legalno dovoljene. Kot naprimer naslednja – divodikov monoksid, za katero se zbirajo podpisi da bi jo prenehali uporabljati v okolju, ali pa vsaj preprecili, da imajo otroci prost dostop do nje.
Pozivamo vse prebivalce da popišejo peticijo s katero zahtevamo strogo kontrolo in popolno odstranitev iz okolja škodljive kemikalije DIVODIKOVEGA MONOKSIDA zaradi naslednjih razlogov:
1. Povzroča obilno znojenje in bruhanje.
2. Je glavna sestavina kislega dežja.
3. V plinskem stanju povzroča težke opekline.
4. Če jo po nesreči vdihnete lahko umrete.
5. Pripomore k eroziji.
6. Zmanjšuje učinkovitost avtomobilskih zavor.
7. Nahaja se v kancerogenih tumorjih.
ma ne morem mimo tegale zadnjega….
http://eskola.chem.pmf.hr/odgovori/odgovor.php3?sif=3179
Pa LP!
Gordy
Ja no ))) Mal prehitro sem stisnila na pošlji, tako da zdaj dopolnjujem post ))))
Najprej aktivni link:
In še razlog:
Da ne bi koga v resnici panika in kap zagrabili ))))
LP!
Gordy
Mislim, da sem to ze enkrat poslala sem, ampak je vseeno vredno (sodi v isto vrsto norcevanja kot tisto od divodikovega monoksida).
O skodljivosti kruha
1. V letih 1999-2000 je bilo vec kot 98% obsojenih zapornikov jedcev kruha.
2. V istem obdobju je polovica otrok, ki so odraščali v gospodinjstvih, kjer jedo kruh, dosegla podpovprečne rezultate na standardiziranih testih IQ in fizicnih sposobnosti.
3. V 18. stoletju, ko so kruh večinoma pekli doma, je bila povprečna pričakovana življenjska doba manj kot 50 let; smrtnost novorojenčkov je bila zelo velika, zaradi bolezni, kot so tifus, rumena mrzlica in gripa. pa so pomrle množice ljudi.
4. Statistika kaže, da je več kot 90% nasilnih zločinov izvršeno manj kot 24 ur po zadnjem zaužitju kruha.
5. S kruhom lahko postaneš zasvojen. Zasvojenci s kruhom, ki niso dobivali kruha, ampak samo vodo, so na kolenih moledovali za kruh že po dveh dneh.
6. Kruh lahko vodi k hujšim oblikam zasvojenosti s hrano, ker ga pogosto uporabljamo skupaj z drugimi neprimernimi prehrambenimi proizvodi, na primer maslo, marmelada, arašidovo maslo ali celo salama.
7. Kruh lahko vsrka veliko vode. Ker je človeško telo sestavljeno iz velikega deleža vode, lahko uživanje kruha povzroči, da vaše telo postalo prepojeno z vodo, ohlapno in podobno kruhovemu pudingu.
8. Dojenčki in malčki se lahko s koščkom kruha zadušijo.
9. Kruh pečejo pri temperaturah nad 200 Celzijevih stopinj. Taka vročina bi ubila odraslega človeka v manj kot eni minuti!
10. Večina ljudi, ki jedo kruh, je popolnoma nesposobna razlikovati med pomembnimi statističnimi podatki in navadnim blebetanjem.
———
pozdravcek,
proxima
Če je na živilu navedeno, da je vsebovan E, potem vemo le to, da je vsebovan E, kot če rečemo, da imamo na krožniku sestavine. Če o sestavinah na krožniku nič ne vemo, potem lahko to opišemo zelo pozitivno ali pa zelo negativno ali smrtno nevarno. Npr. bistvena razlika je, ali imamo na krožniku en ali dva krompirčka, ali pa pol kg krompirja. V primeru, da imamo na krožniku pol kg krompirja, lahko zaključimo, da krompir redi, čeprav krivec ni “krompir”, ampak tistega “pol kilograma”.
Žal so E-ji samo oznake, ki nimajo večjega informativnega podatka. Oznake nič ne povedo, ali je dodatek dovoljen in v kakšni količini, koristen, potreben, kako je pridobljen oz. iz česa (ali je živalskega izvora) … Druga večja pomanjkljivost pa je ta, da ni podatka o količini E-ja v živilu.
To kar je napisala ali prepisala proxima je pa res dober štos! Saj menda je, ali pa misli resno? Jasno je, da so zločinci jedci kruha, ker ga jemo vsi. Vsaj malo na dan. Kaj pa češ jesti zraven klobas, sira ali marmelade. Ampak napisano je pa tako, da človek tako na hitro nasede. Malo je je sram ampak jaz sem prvi trenutek.
Glede želatine, prelivov in barv pa je tako Anja. Ne delaj tega peciva, če si ti te sestavine upirajo. Večina receptov je brez teh sestavin.
Forum je zaprt za komentiranje.